Konflikt med Izraelom in Palestino je eden najstarejših in najbolj zapletenih konfliktov na svetu, ki že desetletja oblikuje politično in družbeno pokrajino Bližnjega vzhoda. O pomenu tega konflikta in o njegovih trajnih posledicah za Evropo smo se pogovarjali z doc. dr. Jeleno Juvan, visokošolsko učiteljico in predavateljico na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Začelo se je leta 1948

Konflikt se je začel že leta 1948, ko je bila ustanovljena država Izrael, in je od takrat šel skozi različne faze, od občasnega miru do nasilnih izbruhov. Več poskusov rešitve konflikta, vključno z mednarodnimi sporazumi in pogajanji, je bilo neuspešnih. Razlog za neuspeh je kombinacija globoko zakoreninjenih zgodovinskih zamer, verskih napetosti in geopolitičnih interesov. "Izrael je s svojimi vojaškimi operacijami v preteklosti, ki so bile usmerjene proti Gazi, povzročal in krepil sovraštvo Palestincev do Izraela, ter dejansko ustvaril spiralo nasilja, ki se samo še krepi in povzroča vedno nove civilne žrtve," pojasni dr. Jelena Juvan.

V zadnjih mesecih pa je konflikt ponovno pritegnil mednarodno pozornost, potem ko je Hamas izvedel teroristični napad na Izrael 7. oktobra 2023. Ta napad je povzročil ostro reakcijo Izraela in sprožil vojaško operacijo v Gazi, ki je privedla do ene največjih humanitarnih kriz v regiji. "Več kot 30.000 žrtev, od tega več kot 10.000 otrok in žensk. Zdi se kot, da se je Izrael odločil, da bo dokončno obračunal z Gazo, pri tem pa mu je v izjemno pomoč brezpogojna podpora ZDA, in blokada delovanja Varnostnega sveta OZN. Pasivnost in neodzivnost drugih držav, da obsodijo dejanja Izraela, so samo voda na mlin Izraelskim dejanjem," še doda.

Nekateri kritiki izraelske politike poudarjajo, da takšne operacije le še poglabljajo sovraštvo in spodbujajo nasilje, medtem ko zagovorniki izraelske obrambne strategije trdijo, da je to edini način za zagotovitev varnosti. Neposredna ameriška podpora izraelskim akcijam je privedla do kritik in protestov po vsem svetu, kar zagotovo poudarja zapletenost mednarodnih odnosov v tem konfliktu.

[[image_1_article_65843]]

Iran in drugi akterji

Iran je že dolgo vpleten v dogajanje na Bližnjem vzhodu in podpira proiranske milice, ki izvajajo napade na Izrael iz različnih držav. Čeprav Iran torej ni neposredno vključen v konflikt med Izraelom in Palestino, njegova vloga pomembno vpliva na razvoj dogodkov na teh območjih. Nedavni izraelski napad na iransko veleposlaništvo v Damasku je povzročil dodatno napetost in povečal tveganje za širši konflikt. Zaradi prisotnosti različnih akterjev, tako državnih kot nedržavnih, na Bližnjem vzhodu obstaja tveganje za širšo eskalacijo.

"Lahko bi rekli, da je na Bližnjem vzhodu vse mogoče. In kljub temu, da Izraelska vojaška operacija v Gazi traja že več kot pol leta, ima ta konflikt še vedno zelo velik potencial, da eskalira širše na regijo in, da se vključijo tudi nekateri večji in močnejši akterji. Verjetno pa je največja nevarnost, da se v ta konflikt, na strani Izraela vključijo ZDA, kar se pa v času tik pred predsedniškimi volitvami, verjetno ne bo zgodilo," napove Juvanova.

Vpliv na Evropo in svetovno gospodarstvo

Čeprav je konflikt med Izraelom in Palestino na videz lokaliziran, ima lahko resne posledice za Evropo in svetovno gospodarstvo. Destabilizacija Bližnjega vzhoda lahko vpliva na cene nafte, trgovske poti in globalne dobavne verige. Zaradi varnostnih razlogov se ladje, na primer, izogibajo plovbi skozi Adensko morje, kar podaljšuje dobavne poti in povzroča zamude.

Vse to pa ima neposreden vpliv na evropsko gospodarstvo, ki je že zdaj pod pritiskom zaradi drugih globalnih izzivov. Poleg tega lahko konflikt privede do povečanja števila beguncev, kar lahko povzroči pritisk na evropske države, ki se že soočajo z izzivi zaradi migracij in humanitarnih kriz. "Vse to lahko ima in tudi že ima posledica za nas," doda.

In čeprav Evropa nikoli ne bo neposredno vključena v konflikt, bodo posledice občutili številni evropski državljani.

Strah pred Tretjo svetovno vojno

Medtem ko mediji pogosto namigujejo na možnost Tretje svetovne vojne, so takšne napovedi verjetno pretirane. "Za evropsko celino je veliko bolj kot so razmere na Bližnjem vzhodu, nevarna in katastrofalna vojna v Ukrajini. Kot je sedaj že jasno, Ukrajina iz te vojne ne bo izšla kot zmagovalka in dogaja se ravno tisto, kar so se zahodne države trudile od februarja 2022, da se ne bi zgodilo; Rusija bo to vojno končala kot zmagovalka, prilastila si je določene dele Ukrajine, ki jih Ukrajina ni sposobna povrniti, ravno tako Rusija za sabo pušča uničeno Ukrajino, z uničenim gospodarstvom, infrastrukturo in s približno 10 milijoni prebeglih ter pregnanih, ki se tudi, če se bodo želeli vrniti domov, ne bodo mogli," poudari Juvanova.

Doda tudi, da bo v tej vojni zmagal agresor, nekdo, ki je prekršil vsa pravila, ki so veljala v mednarodni skupnosti od konca Druge svetovne vojne dalje. "In to je največja nevarnost te vojne, ki ne bo izginila s koncem spopadov. Dovolili smo, da bo zmagal nekdo, ki je za reševanje meddržavnih sporov pripravljen uporabiti vojaško silo."

Živimo v obdobju Hladne vojne

"Tretja svetovna vojna je verjetno res bolj nerealna možnost, zavedati pa se moramo, da sveta kot smo ga poznali in v katerem smo živeli, ni več. In, da smo se vrnili nazaj v najmračnejše obdobje Hladne vojne, ko je med obema silama potekala oborožitvena tekma. S tem, da se sedaj ne oborožujeta samo ZDA in Rusija, ampak tudi vse države EU in še nekatere druge. Oboroževanje, krepitev obrambnih proračunov in povečana vojaška industrija, pa v zgodovini niso nikoli peljale v mir," zaključi.

Čeprav Tretja svetovna vojna torej ostaja malo verjetna, so trenutne razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini opomin, da so meddržavni spori še vedno zelo resnični in, da je treba preprečiti širšo eskalacijo nasilja. V času, ko se svet sooča s številnimi izzivi, od podnebnih sprememb do političnih konfliktov, je namreč pomembno, da se mednarodna skupnost poveže in si prizadeva za trajnostno prihodnost.