S koncem šolskega leta in začetkom dopustov se začenja poletna potovalna sezona. Da bodo potovanja čim bolj varna, ne bodo odveč priporočila ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki oblikuje potovalne nasvete na podlagi vseh razpoložljivih virov. "Informacije se pridobivajo preko naših diplomatskih predstavništev in konzulatov, analiz in poročil domačih in tujih varnostnih struktur in organizacij ter z izmenjavo informacij v okviru sodelovanja na ravni EU. Potovalni nasveti se posodabljajo redno in sproti ter se prilagajajo razmeram po svetu," so nam pojasnili na ministrstvu.
Države, označene s črno, rdečo in oranžno barvo
Trenutno je na seznamu omenjenega ministrstva 15 držav, ki so označene s črno barvo. Gre za najvišjo stopnjo tveganja, v okviru katere velja opozorilo, da zaradi resnih in nenadzorovanih varnostnih razmer zapustimo državo. Na tem seznamu so naslednje države: Afganistan, Demokratična Republika Kongo, Iran, Jemen, Južni Sudan, Libanon, Libija, Mali, Niger, Palestina, Sirija, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan in Ukrajina.
Z rdečo barvo je označenih 12 držav. Za njih velja najvišja stopnja previdnosti. Ministrstvo zaradi razmer v teh državah iz varnostnih razlogov odsvetuje vsa potovanja. Gre za naslednje države: Belorusija, Burkina Faso, Čad, Eritreja, Gvineja Bissau, Haiti, Honduras, Irak, Izrael, Mjanmar, Pakistan in Venezuela.
Oranžno obarvanih držav je 20. V teh državah velja visoka stopnja previdnosti. "Premislite o nujnosti potovanja. Odsvetujemo potovanja iz turističnih in drugih razlogov, ki niso nujni. Če se odločite za potovanje svetujemo visoko stopnjo previdnosti," se glasi opozorilo. To so države: Bahrajn, Bangladeš, Bolivija, Ekvador, Etiopija, Gvineja, Jordanija, Katar, Kuba, Kuvajt, Liberija, Mozambik, Oman, Papuanska Nova Gvineja, Rusija, Saudova Arabija, Severna Koreja, Trinidad in Tobago, Vzhodni Timor in Združeni Arabski Emirati.
Nudenje konzularne pomoči je izredno oteženo in v določenih primerih tudi nemogoče
"Državljanom pred odhodom na pot svetujemo, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov, preverijo vstopne pogoje ciljne in tranzitnih držav, poskrbijo za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, upoštevajo lokalne zakone in spremljajo razmere na območjih, ki jih nameravajo obiskati. Zelo priporočljivo je, da državljani upoštevajo nasvete glede omejitev potovanja v države, za katere veljajo oranžna, rdeča ali črna stopnja varnostnega tveganja," so še zapisali in dodali, da je v takšnih državah je namreč nudenje konzularne pomoči izredno oteženo in v določenih primerih tudi nemogoče.
Odgovornost za tveganja in morebitne posledice v teh primerih prevzemajo v celoti državljani sami.
Državljanom je na voljo tudi nova spletna in mobilna aplikacija eLastovka, ki omogoča hitrejši in enostavnejši dostop do ključnih informacij in tudi obveščanje v primeru izrednih razmer ali kriz.
Komu je namenjena konzularna pomoč in kaj vključuje?
Veleposlaništva in konzulati Republike Slovenije v tujini zagotavljajo konzularno pomoč slovenskim državljanom, osebam slovenskega rodu ter državljanom držav članic Evropske unije, kadar v državi bivanja nimajo svojega diplomatskega ali konzularnega predstavništva, skladno z evropsko zakonodajo.
Širok nabor pomoči državljanom v stiski Slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva lahko državljanom nudijo pomoč pri različnih življenjskih situacijah. Med drugim lahko izdajo potni list ali osebno izkaznico, v primeru izgube ali kraje pa potni list za vrnitev v Slovenijo. Prav tako lahko posredujejo pri pridobivanju denarnih sredstev za vrnitev domov, pomagajo pri stikih z družino v primeru nesreč, hospitalizacije ali smrti ter omogočijo osnovno komunikacijo z odvetniki, prevajalci in zdravstvenimi ter drugimi službami. Predstavništva lahko pomagajo tudi pri urejanju upravnih postopkov v Sloveniji, overjajo določene dokumente in sprejemajo vloge za digitalna potrdila. V izrednih razmerah, kot so naravne nesreče ali politični nemiri, pa sodelujejo pri organizaciji vrnitve državljanov v domovino.
Omejitve konzularne pomoči
Konzularna služba pa ima tudi jasne omejitve. Veleposlaništva in konzulati ne morejo posredovati pri izpustitvi iz pripora ali zapora, plačevati varščin, odvetniških ali zdravstvenih stroškov ali zagotavljati hitrejše obravnave v bolnišnicah in zaporih. Prav tako ne morejo zastopati državljanov pred sodišči, urejati zapuščinskih zadev, pomagati pri vstopu v državo ali rezervirati nastanitev.
Vloga častnih konzularnih funkcionarjev
Častni konzularni funkcionarji imajo omejene pristojnosti, vendar lahko pomagajo pri osnovnih nalogah. Med drugim lahko povežejo državljane z najbližjim slovenskim predstavništvom, nudijo osnovne informacije o državi gostiteljici ter v določenih primerih posredujejo dokumente, organizirajo obisk v bolnišnici ali zaporu in pomagajo pri komunikaciji z lokalnimi oblastmi. Njihove pristojnosti pa ne vključujejo izdaje osebnih dokumentov, urejanja upravnih postopkov ali pravnega zastopanja državljanov.
Postopek ob izgubi ali kraji dokumentov
Ob izgubi ali kraji potnega lista v tujini je treba dogodek prijaviti lokalni policiji. Na tej podlagi lahko slovensko veleposlaništvo ali konzulat izda potni list za vrnitev, ki omogoča zgolj pot domov in ne nadaljevanja potovanja. Za izdajo so potrebni policijsko potrdilo, fotografija in dodatni identifikacijski dokument, storitev pa je plačljiva.
V državah, kjer Slovenija nima predstavništva, lahko državljani zaprosijo za evropski potni list za vrnitev na katerem koli veleposlaništvu države članice EU.
Pomoč v primeru finančne stiske
Če državljan v tujini ostane brez sredstev, lahko veleposlaništvo ali konzulat pomaga pri vzpostavitvi stika z družino, prijatelji ali delodajalcem, ki lahko zagotovijo finančno pomoč ali nakazilo za vrnitev v Slovenijo. V določenih primerih je možno urediti tudi informacije o nakazilu preko pristojnega ministrstva.
