Za zadnjega, ki se je v Evropi razširil v zadnjih dvajsetih letih, se domneva, da je k nam prišel z lončnicami, ki so bile posajene v zemljo, polno njegovih jajčec. Pred nekaj desetletji je bilo težav s polži manj tudi zato, ker so jih pokončale kokoši, goske in race, teh pa je zdaj bistveno manj oziroma se prosto pasejo večinoma le še na kmetijah.
Fotografija je simbolična
Vrt redno urejajte in čistite
Polži se najraje prehranjujejo z rastlinami in deli rastlin, tako s svežimi kot z odmrlimi. Nekateri lahko v 24 urah pojedo celo od 5 do 50 odstotkov svoje teže. Še posebej imajo radi rastline, ki so močno pognojene z dušikom. Na vrtu največkrat napadejo kapusnice, solatnice, korenje, fižol, grah in špinačo, pred njimi pa niso varni niti gomolji krompirja in pese. Nehote jih na vrt privabimo tudi s pretirano uporabo zaščitnih sredstev, ki uničujejo njihove naravne sovražnike.
Seveda polži ne marajo vseh rastlin, nekaterim se celo v širokem loku izogibajo, zato je priporočljivo, da nekaj teh zasadimo med gredice ali okoli njih. Med rastline, ki odganjajo polže z vrta, sodijo vrtna črnika, kalifornijski mak, kapucinke, ognjič, grenik, napihnjena mrežica in grobeljnik, za polže neprijetne rastline pa so tudi čebula, česen, timijan, žajbelj, rožmarin, pelin … Z vonjem jih odganjajo še praprot, bezeg, vratič, rman in preslica, ki jih lahko nasujemo med zasaditve.
Najraje se polži zadržujejo na vlažnem, na neobdelanih in zaraščenih zemljiščih, v živih mejah, travnih kupih ter na kompostnikih. Iz svojih skrivališč prilezejo ponoči in v vlažnih, deževnih dneh ali vlažnih delih dneva, na primer ob jutranji rosi. Na visoke temperature so zelo občutljivi in mnogi celo poginejo, če je temperatura višja od 50 stopinj Celzija. Sicer pa je vrt najbolje zalivati zjutraj, da se bodo gredice do večera osušile in bodo zato polžem manj zanimive.
Kot rečeno, imajo polži radi zaraščene predele, zato je priporočljivo vrt očistiti, tudi zato da bomo imeli večji pregled in bomo obiskovalce hitreje opazili. To pomeni, da redno odstranjujemo plevel, kosimo travo, obrezujemo grmičke pri tleh … Kompostnemu kupu, ki je ravno tako pravi raj za polže, najdimo prostor čim dlje od gredic. Tudi sicer naj bodo površine v okolici vrta prijazne za krte, ježe, žabe, krastače, torej tiste živali, ki se hranijo s polži.
Fotografija je simbolična
Žal se polži zelo radi skrijejo pod zastirke (pokošeni travni ostanki ali slama, s katerimi prekrivamo gredice), ki sicer preprečujejo izhlapevanje vlage iz tal. V tem primeru moramo redno preverjati dogajanje pod zastirko in po potrebi polže sproti odstranjevati. Dobro je tudi, da so rastline posajene nekoliko redkeje, saj tako omogočimo lažje kroženje zraka.
Nastavite jim vabo… ali pa raco
Vabe ali pasti polžem nastavimo zato, da se na tem mestu ponoči, ko pokukajo iz skrivališč, zberejo in jih zjutraj le poberemo ter odnesemo drugam. Kot vabe lahko malce stran od vrta nastavimo kupe pokošene trave, vlažne krpe, vlažen časopisni papir, ostanke rastlin, na krhlje narezano jabolko ali rezine surovega krompirja, ki jih imajo polži radi.
Nekateri pravijo, da pomaga tudi pivo. Nalijemo ga v lonček, tega pa zakopljemo ob rob gredic. Polže pivo privabi, padejo v lonček in se utopijo. V lonček ali kozarec, ki ga zakopljemo ali položimo vodoravno, lahko natresemo tudi grobo mleto koruzno moko.
Polžem lahko tudi mehansko preprečimo, da pridejo do naših vrtnin. Okoli gredic na primer lahko za širino dlani nasujemo material, katerega bodo težje preplezali, na primer jajčne lupine, žagovino, lesni pepel, apneno in kameno moko, oster pesek, borove iglice, kavno usedlino …
Eden izmed načinov je tudi vrtnarjenje na dvignjenih gredicah, ki so nekoliko težje dostopne. Nekateri pravijo, da lahko polže odženemo tudi tako, da skuhamo močno turško kavo, jo razredčimo v vodo v razmerju 1 : 10 in mešanico poškropimo po ogroženih rastlinah in predelih.
Fotografija je simbolična
Da bi se jih uspešno znebili, se je za začetek priporočljivo podučiti o njihovem življenjskem ciklu, lastnostih in navadah. Lazarji na primer imajo enoletni življenjski slog in začnejo konec poletja ali na začetku jeseni po parjenju odlagati jajčeca v vlažne talne razpoke. Najbolje je, da že takrat ukrepamo in jih zatremo, saj se sicer spomladi iz jajčec izležejo mladi polži, ki poškodujejo kaleča semena v zemlji ter podzemne dele vrtnin, v nekaj tednih pa dorasejo in naredijo na vrtu še več škode. Če torej med obdelavo gredic naletimo na gnezda, jih uničimo in tako preprečimo nadaljnji razvoj.
Med naravne sovražnike polžev uvrščamo race, sploh domače, muškatne, pekinške in indijske. Pomagajo lahko tudi domače kokoši, ki se hranijo s polžjimi jajci, izleženimi v zemljo. Zavzeti vrtičkarji pa sicer trdijo, da so se ob nakupu race ali dveh zavedno znebili te težke nadloge na vrtu, ki nam znajo uničiti ves pridelek. Možnosti je torej precej, dejstvo pa je, da ni enega učinkovitega načina, s katerimi bi dolgoročno rešili težave s polži.
Najrazličnejše vabe za preganjanje in zatiranje polžev lahko kupimo tudi v namenskih trgovinah. Pomagalo naj bi med drugim biološko sredstvo v obliki granul na osnovi železovega III sulfata, ki ga potresemo po gredicah. Polžev se bomo tako znebili, za druge živali in ljudi pa je sredstvo neškodljivo. Tudi sicer je na voljo več pripravkov, ki obljubljajo čudeže, sami pa presodite, ali jih boste uporabili ali boste raje prej poskusili z naravnimi načini.
