Od 30. novembra pa do 12. decembra 2023 bo v Združenih arabskih emiratih potekala Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, COP28.
Le nekaj tednov pred njenim začetkom se je tako z odprtim pismom na svetovne voditelje obrnilo več kot 100 izvršnih direktorjev in višjih izvršnih direktorjev iz Zavezništva vodij podnebnih pobud.
V pismu so direktorji pozvali k prelomnim politikam in ukrepom, s katerimi bomo dejansko dosegli cilje.
Odprtemu pismu lahko prisluhnete v spodnjem videu, v nadaljevanju pa z vami delimo nekaj izsekov pisma.
»Omejitev povprečnega globalnega dviga temperature na 1,5°C je ogrožena, razen če ne bo hitrega povečanja sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter ukrepov za pospešitev zmanjševanja emisij v globalnih verigah.«
Kaj so največje ovire?
Direktorji tako navedejo tudi svoje videnje največjih ovir na poti do doseganja ciljev, ki so po njihovem mnenju:
– Kompleksni in dolgotrajni zakonodajni in upravni postopki, ki upočasnjujejo razvoj projektov obnovljive energije in omejujejo sprejemanje zelenih in omogočajočih rešitev;
– Pomanjkanje ustrezne omrežne infrastrukture s prenapolnjenimi električnimi omrežji, ki se ne morejo ustrezno prilagoditi naraščajočemu deležu obnovljive energije;
– Tehnične omejitve, ki zavirajo prizadevanja za povečanje proizvodnih zmogljivosti rešitev za dekarbonizacijo v zgodnjih fazah;
– Omejeni usklajevanje in združljivost med standardi za poročanje, ki se razlikujejo med sektorji in pristojnostmi.
Pa fosilna goriva?
Direktorji so se dotaknili tudi področja fosilnih goriv: »Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da so globalne subvencije za porabo fosilnih goriv dosegle rekordno visoko 1 milijardo dolarjev leta 2022. To je napačna smer. Vlade bi morale postopoma opustiti subvencije za fosilna goriva na pošten in enakopraven način. Poudarek naj bo na financiranju čistih energetskih in bioloških rešitev prek spodbud, kot sta Zakon o zmanjšanju inflacije ZDA in Zakon o neto ničelnem industrijskem sektorju EU, ter preusposabljanju delavcev v energetski prehod.«
Poleg tega bi morali obremenjujoči postopki za pridobitev dovoljenj upočasnjevati prizadevanja za dekarbonizacijo. Najnovejše ocene kažejo, da čas gradnje projektov za sončno in vetrno energijo velikega obsega traja od štiri do deset ali več let, odvisno od geografije. Potrebna je sprememba politike za pospešitev projektov obnovljive energije in infrastrukture, pri čemer je treba upoštevati pošten prehod, lokalne skupnosti in okoljske standarde.
»Potrebno je globlje sodelovanje na področjih največjega vpliva med gospodarstvom in vlado, da se pospešijo naše akcije za neto ničelno rast v korist družbe, javnega zdravja in svetovnega gospodarstva – po poti pravičnega prehoda,« so zaključili.
Vir: World Economic Forum
