V tokratnem Kritičnem očesu komentiramo razplet prvega kroga lokalih volitev v Mariboru in volilni rezultat v Šentilju.

Zanimiva prispodoba trenutnega stanja v širši regiji po lokalnih volitvah je besedilo enega najbolj znanih slovenskih pesnikov Vlada Kreslina:

»Nekega jutra, ko se zdani in se glave ohladijo,
vsak odide svojo pot.
Nekega jutra, ko se zdani in se solze posušijo.
Nekega jutra, ko se zdani«.

Približno take so razmere po lokalnih volitvah v Mariboru in širši regiji. Rezultat županskih volitev v Mariboru je presenečenje, a ni presenetljiv. Presenečenje je zato, ker je kandidata Gibanja Svoboda dr. Flisa, ki je imel podporo tako rekoč celotne vlade in osebno podporo dr. Roberta Goloba, premagal edini župan v zgodovini Slovenije, ki je moral odstopiti po tem, ko se mu je uprl lasten narod. Torej Franc Kangler je premagal Vojka Flisa in celotno ekipo vlade. A zakaj ta rezultat volitev ni presenetljiv? Zato, ker je ekipa oziroma štab Vojka Flisa ogromno oziroma skoraj vse storila narobe. Te napake je Kangler s pridom izkoristil in se uvrstil v drugi krog z aktualnim županom Arsenovičem. Kangler je bil izrazito prijazen, spravljiv, skratka konstruktiven v kampanji. Ravno nasprotno je štab Flisa komuniciral izjemno kritično, z napadalno retoriko.

Negativna kampanja ni obrodila sadov

Zanimivo je bilo spremljati, da so se vsi županski kandidati Gibanja Svoboda v Mariboru in okolici odločili za negativno kampanjo proti aktualnim županom. Tako kot Flis v Mariboru je podobno storila tudi Zdenka Ploj v Šentilju. Rezultati obeh so praktično primerljivi. Oba sta dobesedno pogorela. Zakaj je tako? Zato, ker razen kritik štaba obeh kandidatov Gibanja Svoboda nista bila sposobna v javnost plasirati nobenih resnih pozitivnih razvojnih sporočil. Žalostno je, da se kandidat z akademsko izobrazbo v Mariboru znotraj kampanje ukvarja z drsališčem zasebnika z lokalom, ki ustvarja dobiček zasebniku. Prav tako je povsem nesmotrno, da se managerka turizma v Šentilju ukvarja predvsem s kompostarno. Mariborski kandidat naj bi se predvsem z rešitvijo, kako bo Maribor postal razvojno in gospodarsko središče celotne vzhodne kohezijske regije. Šentiljska kandidatka pa, kako razvijati velik turistični potencial Šentilja z novo ponudbo in plemenitenjem finančnih virov od igralniškega turizma. Zato rezultat v Mariboru ni presenetljiv. Niti v Šentilju. Niti v ostalih občinah, kjer so kandidati nastopali z negativno kampanjo. Očitno so pozabili na to, da je Gibanje Svoboda zmagalo državnozborske volitve s pozitivizmom. V prepričanju, kako bo vse bolj pozitivno. Bolj sproščeno. Da se bo plesalo. Ne kritiziralo in grajalo.

V Mariboru čakamo na vsebinski drugi krog

Zato bo drugi krog v Mariboru, ki je razmeroma predvidljiv, bolj vsebinski. Kangler bo nadaljeval s tem, da je konstruktiven in pozitiven. Upal bo na to, da je spomin Mariborčanov kratek. Da jih je večina, ki bodo šli na volitve, pozabila vzorce vodenja mesta za časa njegovega županovanja. Da so pozabili na podžupanje, na sodelavce, ki so v stiskah storili samomore, na vzorce vodenja občine, ki so si prislužili opis »šerifovanja«, ne županovanja. Na obdobje, ki je trajalo tako dolgo, dokler se ni polna čaša »kanglerizmov« pri vodenju mesta prelila z radarji. Izzival bo Arsenoviča, ki je zaradi svojih nedopustnih ravnanj, obnašanja izpod nivoja župana univerzitetnega mesta startal kampanjo s tremi avtogoli. Po nogometno je zaostajal z 0:3, a je spretno izkoristil ponujeno in z dobro igro v drugem polčasu premagal vse, ki niso znali in zmogli odigrat dostojne tekme.

Zato v Mariboru čakamo na vsebinski drugi krog. Županske kandidate Gibanja Svoboda so iz le-tega izločili njihovi strokovni štabi in trenerji. Če hočejo še kdaj zmagovati, bodo morali skladno z nogometnimi običaji najprej zamenjati strokovne štabe in trenerje. Igralci so bili izjemno dobri, a tako kot pri nogometu, tudi na volitvah ne zmagujejo zgolj dobri igralci. Pomembno je mnogo več, predvsem pa nogometna oziroma politična inteligenca ter znanje. Dejstvo je, da vsak ne more biti Zlatko Zahovič ali Josip Iličič. Prav tako vsak ne more biti Čiro Blaževič. Niti župan Maribora ali Šentilja.

A zaključimo s pozitivizmom. Upamo, da bomo v drugem krogu v Mariboru priča marsikateri dobri rešitvi, dobremu projektu. Takemu, ki bo naše mesto naredilo za vse nas boljšo. Kot bi zapel Vlado Kreslin:

Prvi žarek že dviga se iz sna,
glej, nad vodo je svetloba vzšla.
Ko poslednjemu v temi poidejo moči,
novih stotero se sonca veseli.