Delovna okolja danes so nekaj povsem drugačnega kot so bila delovna okolja naših staršev ter starih staršev. Namesto ročnih spretnosti so vse bolj cenjene sposobnosti uporabe umetne inteligence, razvoja programske opreme ter upravljanja z bazami podatkov.

Žal se izobraževalni sistemi potrebam po novih veščinah še niso prilagodili, kar pomeni, da moramo za uspeh na delovnem mestu potrebne veščine ter spodobnosti pridobiti in nadgraditi sami.

Po podatkih World Economic Forum živimo v enem najglobljih premikov v naravi dela in poslovanja v človeški zgodovini. Leta 1975 je bilo več kot 80 % tržne vrednosti podjetij S&P 500 sestavljenih iz oprijemljivih sredstev, kot so tovarne. Danes se je to obrnilo - več kot 80 % predstavljajo nefizična sredstva, kot so podatki ali programska oprema.

Razvoj tehnologije je tako danes nepredstavljiv, vse bolj zaželeno pa je razumevanje novih tehnologij, ki ga spremlja tudi usmerjenost k razvoju zelene energije in ogljično nevtralnega razvoja.

Nova tehnologija da, nova tehnologija vzame

Že res, da lahko tovrstne veščine ustvarijo ogromen val produktivnosti ter rešijo številne težave, a hkrati z njimi prihaja povsem nov problem … Milijoni ljudi lahko zaradi novih veščin in zmožnosti tehnologije ostanejo brez dela.

Številni delavci se tako že zdaj soočajo s tveganjem odvzema dela zaradi vzpona generativne umetne inteligence, po podatkih WEF pa je ogroženih kar 400 milijonov delovnih mest.

Razkorak med teorijo in prakso vse večji

To postavlja pritisk na že tako škripajoč tradicionalni izobraževalni sistem. Vedno je obstajal znaten razkorak med tistim, kar se poučuje v šoli in na fakulteti, ter tistim, kar je potrebno v delovnem svetu, kar vedno bolj poudarjajo tudi delodajalci. Kljub temu, da si tudi v Sloveniji šole ter fakultete prizadevajo za povezavo med gospodarstvom in šolo, to še vseeno ni tako močno in uspešno, kot bi si želeli.

Po podatkih WEF tako diplomanti potrebujejo povprečno 11 mesecev usposabljanja na delovnem mestu, preden postanejo v celoti učinkoviti v svoji vlogi.

Zdaj se ta vrzel spreminja v prepad. Delovno okolje zahteva veščine, primerne za obdobje po letu 2020 - kot je sposobnost uporabe umetne inteligence, razvoj programske opreme in upravljanje z bazami podatkov. Toda šole in univerze še vedno poučujejo učne načrte, osredotočene bolj na znanje kot na veščine, na način, ki se ni veliko spremenil že več desetletij.

47 % delavcev v zadnjih petih letih ni opravilo nobenega usposabljanja na delovnem mestu.

World Economic Forum tako opozarja: »Ta razkorak med izobraževanjem in delom ustvarja vtis, da je izobraževanje pot, delo pa cilj. Sistem poskuša dostaviti 21 let učenja, nato pa 45 let dela z malo priložnosti za nadaljnje učenje. Dejansko 47 % delavcev v zadnjih petih letih ni opravilo nobenega usposabljanja na delovnem mestu.«

V digitalni dobi mora biti učenje vseživljenjsko

V obdobju digitalne transformacije, ki smo mu priča, mora biti učenje trajno. Izobraževanje in delo lahko sobivata, učenje na delovnem mestu pa mora postati standard, ne dodatna boniteta bolj družbeno odgovornih podjetij.

Ko se učite na delovnem mestu, dostop do izobraževanja ni rezerviran le za tiste z ekonomskimi sredstvi. Učenje na delovnem mestu, za razliko od učenja v učilnici, je lahko stalno in se izvaja skozi celotno kariero.

Posebno poglavje – prekvalifikacija

Kaj pa nova znanja za tiste, ki jih avtomatizacija zamenjuje? World Economic Forum poudarja, da bi se morala podjetja področju prekvalifikacije oziroma preusposabljanja še posebej posvetiti ter ljudi, katerih delovna mesta so ogrožena zaradi avtomatizacije, izučiti za nadzor nad novimi tehnologijami.

Za podjetja to pomeni gradnjo interne generacije tehnoloških voditeljev z institucionalnim znanjem in predanostjo, namesto da bi bili prisiljeni svoje ljudi nadomestiti s stroji ter nato strokovnjaki za nadzor pripeljati od zunaj.

Dokler bomo izobraževanje in delo obravnavali kot dve ločeni entiteti, se bo vrzel med veščinami ljudi in potrebami družbe le širila. Učenje naj tako ne ostane več ujeto le v izobraževalne ustanove, šole pa naj nikakor več ne vihajo nosov nad izkušnjami gospodarstva. Le s prepletom obojega bodo kariere prihodnosti zares uspešne!