Že tako ali tako bi bilo gostovanje v Sežani negotovo. Pa si je Maribor še to otežil. Ampak šok terapija ni le delovala, Maribor se je oddolžil z enako mero Taboru (0:4) za vse tri odmevne poraze na Krasu. Prvi je načel drugo ero Darka Milaniča, drugi je odnesel sanje o naslovu Sergeju Jakiroviću, tretji je pokazal, da Mauro Camoranesi (še) ni (s)poznal zmožnosti ekipe. Zdaj pa je uspelo. Saši Gajserju. In Marku Šulerju.
Dvojna menjava, tik pred tekmo, za neverjetno preprosto zmago. Po štirih trdih tekmah, kjer so zbrali le tri točke, zapravili prvo mesto in že polzeli za Olimpijo. Zdaj so poravnani. Pred sobotnim derbijem. Kar se je v soboto zdelo kot resna kriza, je sedaj priložnost. »Dosti pozitivnih stvari se bo zgodilo s pomočjo Marka Šulerja,« je novega športnega direktorja ocenil tudi kapetan Marcos Tavares. In pohvalil Gajserja. Ter izrazil željo, da bi podaljšal še za eno leto. Da se ne bi poslovil pred praznimi tribunami.
1. Šok terapija je uspela
Ni veliko klubov, ki bi zamenjali tako trenerja kot športnega direktorja večer pred tekmo. Sploh pa v tednu, ki ima na sporedu dva kroga. V primeru Maribora najtežje gostovanje in domači derbi.
V prevodu tega nismo slišali, čeprav se je predstavnik za stike z javnostjo Željko Latin po najboljših močeh trudil 150 dni in najbrž ostal pri oceni sedem za svoje prevode, ki jo je Camoranesi podal na svoji predstavitvi.
Camoranesi je v torek do 13. ure razlagal, kako se bodo lotili gostovanja pri Tabor Sežani. Da bodo igrali kot Tabor in ne kot Maribor. Ko je dobil vprašanje, kako komentira situacijo v klubu, kjer je bil Marko Šuler suspendiran, je pokazal nase in, če smo prav ujeli, povedal, da tega, kar si dejansko misli, javno ne bo povedal. V prevodu tega nismo slišali, čeprav se je predstavnik za stike z javnostjo Željko Latin po najboljših močeh trudil 150 dni in najbrž ostal pri oceni sedem za svoje prevode, ki jo je Camoranesi podal na svoji predstavitvi.
Maribor se je odločil za eno najbolj drastičnih potez. Saj so že bili tudi šokantni trenerski odhodi. Še Zlatku Zahoviću je vzelo sapo, ko je Darko Milanič prvič odšel. Ante Čačić skoraj ni mogel verjeti, ker ni bil pozoren na kritike. Krunoslava Jurčića je odnesel takojšnji uvodni spomladanski poraz. Sergej Jakirović je šele v podaljšku proti amaterjem Coleraine spoznal, da je vrag odnesel šalo. Ni bilo smešno. Odšel je, preden je zares začel. In Milanič je naposled priznal neizogibno.
Camoranesi je verjel, da bo dobil čas, da štiri tekme brez zmage ob enem porazu in le dveh točkah zaostanka za Olimpijo ne bodo usodni. Pa ni zdržal. Odšel je in vsaj za tekmo v Sežani je to bilo koristno. Zato se je poteza kluba obnesla. Zelo.
2. Kravata, ker se spodobi
Tokrat je tekmo vodil v kravati. V Domžalah je avgusta ni. In če nas spomin ne vara, je bilo enako pred šestimi leti, ko je vskočil za dve tekmi. Avgusta bo deset let, kar je Saša Gajser postal pomočnik: Camoranesi je bil že šesti trener, ki mu je »pomagal«. Velja za marljiv kader, blizu Zlatku Zahoviću. Saj je kdaj nadomeščal tudi Darka Milaniča, ko je bil ta kaznovan in vsakič je Milanič spomnil, da je eno biti pomočnik, drugo pa glavni trener.
Enostavno misim, da je vseeno neka osnova voditi ta klub oblečen, kot se spodobi. Prej nisem imel te navade, ampak mogoče nam je to prineslo tudi srečo.
»Enostavno misim, da je vseeno neka osnova voditi ta klub oblečen, kot se spodobi. Prej nisem imel te navade, ampak mogoče nam je to prineslo tudi srečo,« je sam odgovoril na vprašanje, čemu sprememba. Gajser je že četrtič vodil moštvo, ko je ostalo brez trenerja in čakalo na prihod novega. Poprej je še vsakič remiziral, dvakrat po odhodu Anteja Šimundže leta 2015 z Rudarjem (0:0) in Krko (2:2) ter v tej sezoni v Domžalah (1:1) po odhodu Sergeja Jakirovića.
Že v Domžalah je konkretno posegel v moštvo, opravil kar osem menjav v začetni postavi po šokantnem izpadu iz Evrope. Tokrat jih je opravil šest, zdi se, da bi jih morda še več, če bi imel na voljo celoten kader. »Ni presenetljivo, stalno ponavljamo, da imamo širok kader. Trener si lahko privošči menjave in ne izgubi kvalitete igre.«
Odločil se je, da bo priložnost v napadu ponudil raje bolj izkušenim. Na čelu z Marcosom Tavaresom. Ter Andrejem Kotnikom, ki je eden redkih z uspešnimi preigravanji, in Gregorjem Bajdetom, ki je na pripravah v Turčiji med redkimi opozoril nase. Do te tekme trojica letos še ni imela ligaškega gola.
Na klop je posadil Jana Mlakarja, Rudija Požega Vancaša in Aljoša Matka. Pogumno, ampak uspešno. Zelo. Bajde je zabil prvi gol, Mlakar drugega in tretjega. Pri čemer nihče ni mogel biti slabe volje. Ravno obratno, Maribor je deloval res kot moštvo. Objeli so se pred tekmo in po njej. Kot pravi soigralci.
3. Bajde pokazal, da Turčija ni bila preblisk
Gregor Bajde je v Mariboru že šesto leto. Prišel je iz Celja, zabil takoj v prvi sezoni na 25 tekmah 13 golov. Nato pa nikdar več ni bil zares prva izbira ter se znašel celo na posoji v Novari. Razen po potrebi, kvalitetno se je izkazal tudi v kvalifikacijah za zadnjo uvrstitev v ligo prvakov, kjer je začel tri tekme. V prejšnjih dveh sezonah je zbral 23 tekem in 6 golov. Glasno je znal opozoriti nase po tekmah.
Na pripravah v Turčiji je bil ena redkih svetlih točk. Toda še vedno mu Camoranesi ni zaupal za kaj več kot le drobiž minute. Enajst jih je zbral jeseni, 28 proti Bravu in Celju po premoru. Na štirih tekmah. Kar je gotovo test karakterja in ko je dobil svojo prvo priložnost v prvi postavi, jo je tudi izkoristil. Po svoje.
Na pripravah v Turčiji je bil ena redkih svetlih točk. Toda še vedno mu Camoranesi ni zaupal za kaj več kot le drobiž minute. Enajst jih je zbral jeseni, 28 proti Bravu in Celju po premoru. Na štirih tekmah. Kar je gotovo test karakterja in ko je dobil svojo prvo priložnost v prvi postavi, jo je tudi izkoristil. Po svoje. Gol ni bil ravno lep, izdatno se lahko zahvali nespretnosti Jana Koprivca in omahljivi obrambi Tabora. Ampak ne spremeni dejstva, da je pripravil priložnost Marcosu Tavaresu in da potrpežljivo čaka na minute.
Gregor Bajde je pri šestindvajsetih letih in po tolikšnem času težko zamujena priložnost Maribora. Spada v paket tistih, ki jim bo pogodba konec maja potekla. Za pokazati bo imel kar nekaj, tudi evropskih momentov, zlasti gol Partizaniju za zmago v Tirani. Bo pa veljalo, da ni dobil dovolj priložnosti in zaupanja, da bi nemara pokazal še več. Zato bo zanimivo videti, kakšna bo njegova usoda. Ne glede nato, ali ostane v Ljudskem vrtu ali ne.
4. Tavares: Kot da bi jaz zabil!
Jan Mlakar je nepredvidljiv igralec. Tokrat je bil za nasprotnika, tudi Darko Milanič pa si ni znal razlagati serije tekem, ko je bil neviden. Skoraj muhast. Kot da ima včasih bolj bitke sam s seboj. Ne tokrat. Morda, ker je vstopil s klopi in pokazal, kaj vse zna. Samo malo nepozornosti v obrambi Tabora in bum, dras, šus. Dva gola. Enkrat po tleh, drugič z lobom. Delovalo je, kot da je na treningu.
Ali z besedami Marcosa Tavaresa: »Kot da jaz sem zabil gol!« Kapetan predobro ve, kako je, ko se od tebe pričakuje boljša forma. Raje se je tudi sam popravil, ko bi mu skoraj ušlo, da je bil Mlakar v slabi formi. Pač ni bil, kakršen je že bil. Tokrat je razkazal svoj talent, zabil svoj peti in šesti gol v sezoni.
Ali z besedami Marcosa Tavaresa: »Kot da jaz sem zabil gol!« Kapetan predobro ve, kako je, ko se od tebe pričakuje boljša forma. Raje se je tudi sam popravil, ko bi mu skoraj ušlo, da je bil Mlakar v slabi formi. Pač ni bil, kakršen je že bil. Tokrat je razkazal svoj talent, zabil svoj peti in šesti gol v sezoni. Pomagalo mu je, da je vstopil s klopi. In da je dočakal drugačne, manj predvidljive situacije. Mlakar je vsekakor rezerva, ki naj ne bi bil rezerva. Težava je le, da veliko časa nima ne on ne klub. Posojen je namreč le do konca sezone.
5. Borbenost je vrednota, ne navodilo
Maribor nima veliko časa, da bi slavil in analiziral, od kod razlika v Sežani. Derbi z Olimpijo je že v soboto. Povsem poravnani so po točkah, trenutno so na vrhu lestvice vijoličasti zaradi boljše razlike v zadetkih, toda na koncu sezone odločajo medsebojna srečanja. Kar Maribor dobro ve iz sezone 2017/18, ko so imeli enako število točk kot Olimpija in so odločali celo goli v gosteh. V prid Ljubljančanov.
Fantom bom skušal dopovedati, da je borbenost vrednota, ne pa nekaj, v kar bi jih moral siliti.
»Fantom bom skušal dopovedati, da je borbenost vrednota, ne pa nekaj, v kar bi jih moral siliti,« je Gajserjevo razmišljanje. Redkokdaj spregovori, rad bi odgovoril na vsa vprašanja, čeprav se aktualne situacije v klubu raje ni dotikal. Bolj ga zanima igrišče. »Ne razumem fraze ‘napadalni’ in ‘obrambni’ nogomet. Ko bodo fantje razumeli svoje obveze v nulo, nam nihče nič ne more. Smo predobri, imamo odlične igralce in tu bomo poskušali delati naprej. Rezultat bo prišel, ker kvaliteto imamo.«
Sam je odgovoril, da ga vodenje kluba zanima, toda misli le na Olimpijo. Če bi uspel popeljati vijoličaste do zmage, bi dosegel nekaj, kar tisti pred njim niso. Že tako ali tako je bil prvi v seriji štirih trenerjev, ki je zmagal v Sežani. Če bi premagal Olimpijo, bi storil doma nekaj, kar Mariboru ni uspelo šest tekem zapored. Gajser je poudaril, da za igralce ni bilo prav nobenih težav, ker so se vrnili k bolj klasičnemu sistemu 4-2-3-1. Ker so ga vajeni. Zdaj bo imel mir, ampak čaka ga najpomembnejša tekma. Pa ne le njega. Derbi za Maribor prihaja v najslabšem in po svoje najboljšem času.