Dolgo je malo razlikovalo Muro in Maribor (2:0). Malo, pa tako veliko. En gol. En gol, ki ga je Mura zgodaj dosegla, povrhu tudi lepega na oko, ko je kazalo, da bo z glavo odločil Nino Kouter. Na drugi strani ogromno priložnosti Maribora, iz katerih pa ni bilo veliko. Ko vijoličasti nikakor niso našli poti do gola, Amir Dervišević pa je moral storiti prekršek za enajstmetrovko (in rdeči karton), ki jo je zabil Luka Bobičanec, se je na koncu pokazalo, kaj razlikuje znova vodilno Muro in četrti Maribor. Trener.

Če Mauro Camoranesi ne ponavlja prve postave, ker redno, grobo in precej posega v kader, ponavlja zdaj povprečne, zdaj kilave rezultate z redkimi svetlimi prebliski. »Toda ti pridejo proti tistim, ki so v krizi ali na dnu lestvice. Ampak Mura je bila po treh tekmah brez zmage v prvenstvu in ekspresnem izpadu iz pokala, kjer je branila naslov, takšen kandidat. Skoraj idealen. Ne, ko so na Fazanerijo, kjer inovativno spuščajo navijaške pesmi, prišli vijoličasti. »Žal mi je rezultata, sem pa zadovoljen z igro,« je bila izjava Camoranesija za Televizijo Slovenija.

Trije porazi s Taborom, še en z Mariborom

Poraz v Murski Soboti, resda komaj drugi po gostovanju pri Taboru (4:1), ni le razkril njegovih težav z Antejem Šimundžo. Proti njemu je Camoranesi, ki je za nekdanjega trenerja vijoličastih znal najti izbrane besede pred gostovanjem, izgubil še četrto tekmo. Trem s Taborom (0:3, 1:2, 2:3) je zdaj dodal še eno z Mariborom. Večji, konkreten, nezgrešljiv problem so resda redke, toda znova usodne napake obrambe. Vsaj nekaj, kar naj bi Maribor vmes odpravil, čeprav je težko skriti, da Camoranesi ostaja le pri eni tekmi brez prejetega gola na gostovanju pri zadnji Gorici. »Ena kontra in en gol, ko se nam je vse podrlo na glavo. Prejemamo brezvezne gole,« je bil odkrit za po tekmi Jan Repas.

Ni mu ušlo, da »si moramo bolj želeti gola«. Vijoličasti še precej težje kot napake v obrambi skrijejo svoje neuspele napadalne akcije. Saj so zabili štiri Gorici in Bravu, dva Celju, sicer pa se mučijo prepogosto že z enim. Toda ko nasproti stojijo tisti iz vrha lestvice, je Maribor lahko zadovoljen že, če ne zaostaja. »Maribor si ni priigral ene resne priložnosti,« je izjava Alena Kozarja, ki pove veliko. Precej bolj plastično je neučinkovitost opisal trener Maribora: »Včasih žoga gre v gol, včasih ne.«

Nove menjave Camoranesija, nove težave obrambe

Camoranesi je očitno spoznal, da se mu sobotni eksperiment z mladim Žigo Obrehtom proti Kopru v obrambi ni obnesel. Ker je Ilija Martinović še zmeraj poškodovan, se je navzlic grafiki NK Maribora pomaknil v osrčje obrambe Aleks Pihler. Tvegano, ne nujno usodno, vsekakor pa ne učinkovito.

Čeprav je Maribor začel z visokim ritmom, da moštvo ne bi trpelo, kot ponavlja Camoranesi, se bolj pritisk kot resne akcije ni obnesel. Zlasti po bokih se je poskušalo, vendar nikogar, ki bi dodatno ogrozil vrata Matka Obradovića. Kako se akcija uspešno izvede, je pokazala Mura. Podaja z leve, kjer je imel Luka Bobičanec čisto preveč prostora, na glavo Ninu Kotru, ob katerem je Blaž Vrhovec zamudil. Močan udarec, natančen in praktično neubranljiv. Znova so vijoličasti padli v zaostanek in znova vzeli žogo, vendar kmalu počeli znova vse, kar ni obrodilo sadov že v prvo. Kot da bi ponavljali eno in isto v pričakovanju drugačnih rezultatov.

Kevin Žužek imel priložnost za 2:0

Še več, Mura je znova v eni akciji pred premorom pokazala, kako se to dela. Le da je Kevin Žižek zadel vratnico, ko je Martin Milec nevarno, slabo in skoraj pogubno skušal vrniti žogo vratarju Ažbetu Jugu. Milec je sicer nastopil komaj drugič v sezoni in je prvič bil del Camoranesijevega sistema. Prav v njegovem primeru se je pokazalo, zakaj moštvo dolgo potrebuje za osvojitev novih principov.

Takot kot se je dogajalo že Sergeju Jakiroviću, se niti zdaj dolgotrajne akcije niso obnesle drugače, kakor da je na strel prišel – Blaž Vrhovec. Že v soboto, ko je dvakrat pomeril z razdalje proti Kopru, je razlagal, da pač včasih ne ostane drugega, kakor da pomeriš na gol. In ravno v tem je težava: da pri vijoličastih pogosto pač udari na koncu tisti, ki pride na strel.

Ne pa tisti, ki so praviloma na igrišču, da bi zabijali. Ko Maribor potrebuje igralca, ki bi naj zabil, upa, da bo Rok Kronaveter imel dovolj prostor. Šimundža je z moštvom, ki vselej ve, kaj počne, poskrbel, da je bil Kronaveter sila omejen.

Več menjav in prej, rezultat slab

Dobra stvar tekme na Fazaneriji bi lahko bila drugi polčas. Da Maribor na tekmi za vrh lestvice pokaže, če je zmožen obračati rezultat in če je predvsem Camoranesi spoznal karakteristike širšega moštva. Povedano drugače, ali zna prej in predvsem dobro zamenjati. Prej zna, učinkovito pa zagotovo ne. Ni bilo sicer težko opaziti, da je Jasmin Mešanović resda mož včasih ene poteze, vendar večji del tekem je odrezan, mestoma povsem neviden. Še toliko bolj, kadar je v sredini potopljen Kronaveter in ko imata Repas in Rudi Požeg Vancaš prebliske, to pa je tudi vse.

Maribor je imel izdatno posest večji del tekme, Muri je to godilo, ker ji je že v preteklosti, toda moštvo je znova tam, kjer je že bilo, ko je tavalo pod Darkom Milaničem. Dolge akcije, žoga okrog, z leve na desno, nazaj, v sredino. Kamorkoli, le proti golu ne. Obradović je moral vseeno biti pozoren, saj je včasih žoga vseeno prišla do koga, ki je bil blizu in prost hkrati, kakor je bil Milec po uri igre, ko je Maribor izrazito pritisnil na Muro. Jalovo. Streli od daleč, vsi po vrsti čez ali mimo gola. Tako so črnobeli čakali na protinapade in lansko formo Amadeja Maroše. Uspešno.

Camoranesi je resda menjal precej, precej prej, kakor smo ga bili vajeni. Skoraj 20 minut prej, kajti v 65. minuti sta iz igre odšla Kronaveter in Mešanović, znova pa sta vstopila Marcos Tavares, ki ga Camoranesi redno pošilja v igro, ter Jan Mlakar, ki čaka na optimalno formo. Nato sta priložnost dobila še Amir Dervišević in prvič letos Gregor Bajde, ne da bi bil Camoranesi pozoren na menjave in ideje Šimundže. Komaj so čakali, da bodo enkrat zbežali ali dočakali novo napako Maribora. Dobili so oboje, Dervišević je zrušil Kaia Cipota. Čista enajstmetrovka, Jug je bil tokrat blizu, dotaknil se je žoge, ampak še vedno ni ubranil nobene enajstmetrovke, odkar brani v Mariboru. V soboto ga je s panenko ugnal Dare Vršič.

Ni napredek, če pridejo pred gol

Maribor je tako v Murski Soboti znova vsaj lahko videl, zakaj ni na vrhu. Gostovanje v ponedeljek pri Aluminiju bo pokazala, ali je to tudi spoznal in našel razloge za težave v napadu.

Camoranesi se bo moral odločiti za prvo postavo in kader ter zlasti bolje tempirati menjave. Če se že prilagaja tekmecu, kar je sicer bolje tokrat naredila Mura, potem naj to počne do konca. In najde več rešitev za prebijanje trdih, uigranih in konkretnih moštev. Za Maribor namreč ni napredek, da pride večkrat pred gol, če potem tam ne najde rešitev za prebijanje obrambe, četudi so na dresih priimki, ki so to že počeli. Ne nujno v vijoličastem, a so. Še (naj)večje zadovoljstvo kot pestra igra v nogometu namreč prinašajo zadetki. Maribor je bil pa tokrat daleč od tega, da bi zabil. Bo pa kmalu bolj pomembno, koliko točk je od vrha, kakor to, kakšna je igra. To je najbolj konkretno spoznal že njegov predhodnik.

8. krog Prve lige Telekom Slovenije

Mura – Maribor 2:0 (1:0)

Strelec: 1:0 Kouter (22.), 2:0 Bobičanec (88.)

Stadion Fazanerija v Murski Soboti, brez gledalcev, sodnik Dragoslav Perić 7 (Kranj), rumeni karton: Šturm, Kozar, Kous; Vrhovec; rdeči karton: Dervišević (86.)
Mura: Obradović 7, Kous 7, Karničnik 6, Lovrić 7, Šturm 6, Kozar 7, Horvat 7 (od 60. Filipović 7), Kouter 8, Bobičanec 7 (od 90. Travner -), Maroša 6 (od 76. Brkić), Žižek 6 (od 60. Cipot 7); trener: Ante Šimundža 8.

Maribor: Jug 6, Pihler 5, Mitrović 6, Peričić 5, Milec 5, Klinar 5, Vrhovec 6 (od 76. Dervišević 5), Repas 5, Požeg Vancaš 6 (od 82. Bajde -), Kronaveter 6 (od 67. Tavares 5), Mešanović 5 (od 67. Mlakar 5); trener: Mauro Camoranesi 5.

Igralec tekme: Nino Kouter (Mura).