Karakter Maribor vsekakor ima. Tega ni mogel načeti niti izpad s Coleraine FC. Mauro Camoranesi ne govori zaman, da je zadovoljen s pristopom in delovno vnemo vijoličastih. Dvakrat so se vrnili po zaostanku proti aktualnim prvakom Celjanom. Dvakrat. Ampak grofov niso znali pokončati, zapravili so vsaj dva »zicerja« in se na koncu še branili za remi. Prigarana točka, v četrtem krogu drugi remi v sezoni, prvi doma. Skeli pa tudi zato, ker so Celjani še brez zmage in ker so dvakrat nasmodili obrambo, ki ne zna odigrati tekme brez prejetega gola.

Maribor – Celje 2:2 (0:1)

Strelci: 0:1 Lotrič (18.), 1:1 Mešanović (57.), 1:2 Novak (78.), 2:2 Kronaveter (81.)
Stadion Ljudski vrt, brez gledalcev, vreme sončno in toplo, igrišče dobro, sodnik Rade Obrenović 5 (Ljubljana), rumeni karton: Dervišević; Lotrič, Marandici.

Maribor: Jug 7, Klinar 6, Mitrović 6, Koblar 4, Viler 6, Dervišević 7 (od 90. Vrhovec -), Cretu 6, Požeg Vancaš 7, Matko 6 (od 90. Kotnik -), Mlakar 6 (od 77. Kronaveter 7), Mešanović 7 (od 90. Tavares -); trener: Mauro Camoranesi 7

Celje: Rozman 7, Brecl 5, Zaletel 6, Stojinović 6, Marandici 6, Vrbanec 6 (od 93. Pungaršek -), Štravs 6 (od 71. Benedičić 7), Kerin 6 (od 93. Kuzmanović -), Božić 6, Lotrič 7 (od 71. Novak 7), Dangubić 7; trener Dušan Kosić 7.

Igralec tekme: Matjaž Rozman (Celje)

Luka Zahović še vedno na tribuni

Tudi tokrat je Camoranesi posegel v postavo moštvo. Moral je ukrepati v obrambi, saj je zaradi poškodbe ob koncu priprav na tekmo izven kadra ostal Martin Milec (še vedno sta poškodovana tudi Jan Repas in Gregor Bajde). Tako je šel Denis Klinar nazaj na »svojo« desno, Mitja Viler na levo. V napadu pa je prednost pred Marcosom Tavaresom dobil povsem zdravi Jan Mlakar.

Če se je Blaž Vrhovec vrnil vsaj na klop, kjer je znova začel, ne pa obsedel Rok Kronaveter, je Luka Zahović drugič zapored gledal tekmo s tribune (ob njem še Felipe Santos in Martin Kramarič). Camoranesi torej še naprej ravna, kakor je rekel, da bo: odločajo treningi.

V mislih Dirka po Franciji?

Medtem ko se je v prvih pol ure s tribun šušljalo, kaj se dogaja na Dirki po Franciji, je bilo, kot da so bili nemara z mislimi v Franciji tudi vijoličasti. V štajerski derbi, ki zaradi lanskih neporavnanih računov, ko so Celjani dobili kar tri tekme, nosi naboj, so vstopili najprej preležerno, nato pa še nonšalantno.

Nihče ni opozoril Luko Koblarja, da se mu je dvakrat še izšlo z zamujanjem pri pokrivanju in da bo slej ko prej Celje izkoristilo nepazljivost in okornost. Premalo je bil namreč preblisk na začetku, ko se je iskalo Jana Mlakarja, vijoličasti so čakali 26 minut na prvi strel v okvir. Ne, Maribor v prvem delu ni bil na nivoju, kar se je poznalo pri oklevanju Alexandruja Cretuja in Koblarjevem izbijanju. Mitja Lotrič je komaj čakal ne samo takšno žogo, ampak takšno tekmo. Brez težav je najboljši igralec lanske sezone zabil uvodni gol.

Kar lahko Camoranesija skrbi za v bodoče, je prvotna reakcija vijoličastih po golu. Saj je Rudi Požeg Vancaš prišel do strela, vendar je prej Ažbe Jug dvakrat konkretno reševal nerazpoloženo in nepovezano obrambo. Ubranil je strela Filipu Dangubiću in Luki Kerinu ter edini poskrbel, da so vijoličasti na polčas odšli le z golom zaostanka. Skrbi pa lahko tudi neučinkovitost, saj je imel Jasmin Mešanović dve zelo zreli priložnosti, vendar ju ni realiziral.

Drugi polčas – drama

Toda če v življenju, kakor pravi pregovor, ni drugega polčasa, je v nogometu vselej. Maribor je izkoristil preračunljivost Celjanov, ki so se povlekli in čakali, da se bo zgodilo, kar jim je uspevalo lani. Toda nič od protinapadov, ne po odhodu Daria Vizingerja, ki ga bodo, sodeč po videnem, grofje kar precej pogrešali.

Očitno je prav na tako Celje bil Maribor dobro pripravljen. Najprej je še Matjaž Rozman, sicer z naskokom igralec tekme, uspel ubraniti strela Alexandra Cretuja in Amirja Derviševića z razdalje, toda ko je prišel kot in ena nepazljivost, je prišlo izsenačenje še pred uro igre. Mešanović je znova zabil, godi mu več prostora in pomoč v napadu, saj Mlakar osvaja prostor, lovi odbitke, se odkriva. Pri kotu je bil na pravem mestu ob pravem času, počakal na odbitek in zabil drugi gol v sezoni. Toliko, kot lani v celotni sezoni.

Vrhunska kombinacija Dangubića in Novaka

Vijoličasti so poskušali izkoristiti pobudo, toda vsi streli so šli v Rozmana. Nato je udarilo Celje, ko je že kazalo, da ne bodo našli lanske forme. Našli so novo. Filip Dangubič in Jakob Novak sta z dvojno podajo vrhunsko in estetsko izigrala obrambo Maribora, kjer je znova premalo pokazal Koblar.

Toda Maribor se pod Camoranesijem nikakor ne (pre)da. Rok Kronaveter je končno dočakal priložnost, ko je zamenjal Jana Mlakarja. Štiri minute je potreboval in bil še bolj ne le na pravem mestu ob pravem času, ampak s pravo potezo. Cretujevo podajo je dočakal s hrbtom proti golu. In iztegnil nogo. Čez glavo. Polškarjice. Ne, tega Rozman ni mogel ubraniti. Le pogledal je. Viole so zmetale pirotehniko in stoti štajerski derbi je bil napet.

Kronaveter zgrešil za Maribor, Kuzmanović za Celje

Maribor je imel ne eno, več zaključnih žog. Jasmin Mešanović je storil vse, ko je našel Alexandruja Cretuja. Ampak znova: Matjaž Rozman. Ena na ena, razprl je roke in snedel Cretuju idejo. Nato je imel priložnost še Kronaveter. Še eno. Zavrnjena žoga na rob kazenskega prostora. Pogledal, pomeril in – zgrešil. Priložnost, skoraj takšna kot enajstmetrovka. Ni šlo. Da je bila tekma res dramatična, je imel v zadnjih sekundah priložnost, na las podobno kot Kronaveter, še rezervist Mičo Kuzmanović, ampak je tudi on zgrešil. Da so se lahko tako eni kot drugi držali za glavo.