Prehranske in zdravstvene trditve, kot so "krepi imunski sistem" ali "bogato z vitamini", pogosto niso več kot marketinški triki, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Skupaj z Evropsko potrošniško organizacijo so sprožili akcijo, ki želi opozoriti Evropsko komisijo, da je nujno določiti prehranske profile živil.
Več kot četrtina izdelkov nosi prehranske ali zdravstvene trditve
"Bogato z vitamini", "vir kalcija", "krepi imunski sistem" - s takšnimi trditvami proizvajalci spodbujajo potrošnike k nakupu njihovih izdelkov. "Žal gre prepogosto le za reklamne trike, katerih cilj je prepričati potrošnike, da so izdelki bolj zdravi, kot so v resnici. Na ustrezno regulacijo tovrstnih trditev čakamo že 16 let," so zapisali v ZPS.
V okviru akcije so pregledali ponudbo živil pri večjih slovenskih trgovcih in naključno izbrali več kot 50 izdelkov, s posebnim poudarkom na tistih, ki so namenjeni otrokom. Izdelke so ocenili z modelom prehranskega profiliranja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki živila razvršča v 18 kategorij ter določa mejne vrednosti za maščobe, sladkor in sol. Ugotovili so, da številni izdelki niso ustrezno označeni, posebej pa so izpostavili šest izdelkov za otroke, ki po njihovem mnenju ne bi smeli nositi prehranskih trditev.
ZPS opozarja na skrb vzbujajoče razmere na trgu. Raziskava Inštituta za nutricionistiko iz leta 2019, v kateri so ovrednotili 6619 živil, je pokazala, da je več kot četrtina izdelkov označenih s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami. Sestavo izdelkov so ovrednotili z dvema modeloma za prehransko profiliranje živil: 32 odstotkov pregledanih izdelkov z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami ni ustrezalo avstralskemu modelu profiliranja (NPSC), medtem ko kar 67 odstotkov pregledanih izdelkov ni ustrezalo strožjemu modelu prehranskega profiliranja WHO.
Je napočil čas za spremembe?
Prehranski profili živil so merila za vrednotenje hranilne sestave živil, ki omogočajo razvrstitev na tista z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli profiliranja, ki služijo različnim namenom - na primer semaforček Veš, kaj ješ in NutriScore, ki potrošnikom olajšata izbiro živil, ter model prehranskega profiliranja WHO, ki je namenjen omejevanju trženja živil otrokom.
ZPS potrošnikom svetuje, naj jih ne pritegne zgolj slogan na sprednji strani embalaže, ampak naj si ogledajo seznam sestavin in hranilno tabelo.
Čeprav prehranski profili živil niso novost in se že uporabljajo na različnih področjih, Evropska komisija še vedno ni določila enotnega profila, ki bi opredelil, ali neko živilo lahko ima prehransko ali zdravstveno trditev. Tak profil bi lahko preprečil zavajajočo rabo trditev, ki živilom dajejo navidezen vtis boljše, bolj zdrave izbire, čeprav vsebujejo veliko energije, maščob, sladkorja in soli, navajajo na ZPS.
Primeri iz Čila in Mehike, kjer so uvedli enostavne oznake v obliki znaka stop, kažejo, kako lahko jasne oznake pomagajo potrošnikom pri izbiri bolj zdravih izdelkov.
