Nemalokrat je mogoče na družabnih omrežjih zaslediti vprašanje, ali lahko v veterinarskih klinikah odčitajo čip izgubljenega psa. »Našli smo psa, peljali smo ga na veterinarsko kliniko, vendar nismo smeli izvedeti kdo je lastnik. Poklicali so zavetišče. Menim, da tako nastajajo popolnoma nepotrebni stroški, ni mi jasno zakaj je tako,« se je glasil le eden izmed mnogih zapisov. Zato smo preverili kakšno je dejansko stanje: ali lahko veterinarji povedo kdo je lastnik, kako potekajo najdbe, kakšne so izkušnje kaj se tiče čipiranih živali in kako čipiranje poteka.

Izkušnje kažejo, da se lastniki hitro najdejo

Govorili smo z vodjo veterinarskega centra Pika, dr. vet. med. Natalijo Hercog Gerbec, ki nam je pojasnila, da v primeru, če se žival (pes, mačka) izgubi, lahko veterinar odčita čip in z dostopom do baze podatkov, ki ji pravijo Centralni register psov, ugotovi lastništvo psa. »Zaradi varovanja podatkov h kateremu smo veterinarji zavezani, ne moremo in ne smemo  posredovati podatkov najditelju, lahko pa sami kontaktiramo lastnika in ga o najdeni živali obvestimo.« Če lastnika ne uspejo priklicati, za pomoč prosijo zavetišče za živali. »Ko pride lastnik po žival, preverimo osebni dokument in mu žival z veseljem vrnemo,« doda. Izkušnje k sreči kažejo, da se lastniki hitro najdejo in so klica izjemno veseli.

Podatki včasih niso točni

Podatki o lastništvu so navadno točni, se pa zgodi, da včasih niso popolni. »Manjka lahko telefonska številka, kar oteži hitro vzpostavitev kontakta z lastnikom. Včasih so tudi zastareli. To se zgodi zlasti v primeru, ko se spremeni lastništvo psa in novi lastnik ne uredi spremembe lastništva,« pove Hercog Gerbecova. Spremembo lastništva lahko naredijo le na podlagi izpolnjenega posebnega obrazca, ki je dostopen na spletu ali pa se ga dobi pri veterinarju.

Centralni register psov javno ni dostopen, lahko pa lastnik  del podatkov o svojem psu preveri preko spletne aplikacije na povezavi Javni vpogled v podatke o psu TUKAJ.

Za vstop do podatkov, kot pojasni vodja Pike, lastnik potrebuje številko čipa, ki jo vtipka in prikažejo se naslednji podatki: št. čipa ali druga veljavna oznaka (npr. značka za starejše pse), datum rojstva psa, kraj bivanja lastnika, informacija o statusu (npr.: pes je živ, izgubljen, odjavljen, mrtev, drugo), ter datum zadnjega in naslednjega cepljenja.

Še vedno se srečujejo s psmi, ki niso čipirani

 »Žal se srečujemo tudi s psmi, ki niso čipirani, vendar zelo redko. Vsi psi morajo biti po zakonu označeni, torej čipirani, ter redno cepljeni proti steklini.  Lastnik je dolžen v 8 dneh od prihoda psa v nov dom, le-tega prijaviti na veterinarski organizaciji.  Če pes ni čipiran, ne more biti cepljen za steklino, to pa je kaznivo,« pojasni.

Spodbujajo čipiranje muc

Pse navadno čipirajo ob prvem cepljenju pri starosti osem tednov. Čip  je velik kot večje riževo zrnce in se ga vstavi na področje levega vratu ali plečke s posebnim aplikatorjem, ki je podoben injekciji. Postopek je hiter in ga živali dobro prenašajo.

»Pomembno je, da je dimenzija čipa majhna in aplikacija enostavna ter zanesljiva in primerna za vse vrste živali. Prihodnost je v telemetriji-sledenju preko čipa.«

Hercog Gerbecova doda, da toplo priporočajo oz. spodbujajo tudi čipiranje vseh muc. Veliko jih ima namreč omogočen zunanji izhod in pogosto zatavajo ali pa se izgubijo. »Mnogo preveč je tudi zavrženih in zapuščenih muc. Če bi bile čipirane, jih zlahka vrnemo nazaj domov. Tudi neodgovornih lastnikov bi bilo manj. Priporočamo tudi čipiranje notranjih muc, saj ni tako redko, da te ponesreči padejo skozi okno ali z balkona in se v strahu pred okoljem, ki ga ne poznajo, skrijejo.«