Ponovno je prišel čas, ko se ozremo na dogodke, predvsem pa dosežke preteklega leta. V najnovejši slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov je namreč osem novih rekordov, sedem nedavnih in dva druga slovenska rekorda, pet slovenskih pa je našlo svoje mesto tudi v mednarodni izdaji.

Vsako leto se med svetovnimi rekorderji znajde tudi Slovenija

Vprašanje leta 1955, katera lovna ptica je najhitrejša, je pomenilo začetke Guinnessove knjige rekordov, knjige, ki so jo do zdaj v različnih izdajah, med njimi je tudi slovenska, prodali v 134 milijonov izvodov. Več kot 87 odstotkov prijavljenih dosežkov ne prestane presoje Vsako leto (vedno z oznako za leto naprej) izdajo novo izdajo v več različnih jezikovnih in državnih različicah. Z željo za doseganja večjega, boljšega in hitrejšega se je v zadnjem letu presojevalcem prijavilo 38.991 dosežkov, a jih je (samo) 4.964 prestalo njihova merila. Med njimi je tudi več slovenskih, ki so vsi po vrsti dobili svoje mesto v slovenski izdaji, nekateri, predvsem iz sveta športa, pa tudi v drugih.

Košarkarski trener Luka Trpin si je letos zaslužil kar dva vpisa, enega z navadnimi košarkarskimi osmicami, enega pa z osmicami z odbojem. Priznal je, da mu v prvo ni uspelo, pravi, da je največja težava, ko moraš ostati zbran in usklajen pod drobnogledom kamer, prič in opazovalcev. V drugo mu je uspelo in že razmišlja, kako bi svoja rekorda še popravil. Verjame, da mu bo uspelo.

Največji bograč je nahranil več kot 3500 posameznikov

V svetovni prestolnici bograča, Lendavi, se jim je zdelo samoumevno, da naredijo največji bograč na svetu – in ga takoj postrežejo svojim obiskovalcem. Omislili so si posebno posodo, v kateri bi lahko skuhali 1.500 kilogramov te značilne prekmurske jedi, a ko se je šest kuharskih mojstrov in njihovih 20 pomočnikov lotilo dela, je nastal 1.801 kilogram bograča. Kar 3.500 porcij je izginilo približno enako hitro, kot so jih naredili. Seveda si želijo še večjega rekorda, a tako preprosto le ne bo šlo, ker bi bilo treba ustvariti še večjo posodo, kar pa ni samoumevno. Ob predstavitvi knjige pa so Prekmurcem namignili, da bi bili veseli tudi poskusa priprave največje prekmurske gibanice, kar so z odobravanjem sprejeli kot izziv. A tudi če jim ne uspe, v Lendavi načrtujejo Hišo bograča, kjer bodo širili zavest tako o bograču kot tudi gibanici, vinih iz Lendavskih goric in vsem drugem prekmurskem, kar razveseljuje brbončice.

Slovenija si lasti tudi rekord za dvotonsko matico

Morda pa Prekmurcem pri izdelavi velike posode lahko pomagajo v podjetju Matica MB, kjer so naredili največjo matico na svetu. Dve toni tehta, zato je na predstavitev knjige niso pripeljali, njene velikanske dimenzije pa so zbrane v okvirju s preostalimi novimi slovenskimi rekordi in na sliki spodaj. Izdelava rekordne matice je bila velik izziv – če bi bila zgolj dva centimetra večja, bi verjetno morali podreti delavnico, da bi jo spravili ven, je povedal direktor podjetja Matica MB.

Ponovni svetovni rekord obdržali v Predjamskem gradu

Drugič pa se je v Guinnessovi knjigi rekordov znašel Predjamski grad, in sicer v rubriki Okoli sveta v 300 rekordih, ki časti 150. obletnico izida romana Julesa Verna V osemdesetih dneh okoli sveta. Pri Predjamskem gradu seveda ne gre za nov rekord, a v posebnih rubrikah knjige najdejo svoje mesto tudi starejši rekordi. Poleg omenjene poti okoli sveta sta temi letošnje slovenske izdaje tudi vesolje ter raznolikost in vključenost, kjer so v rubriki Mladi posebneži posebno pozornost namenili otroškim rekordom, uvedli so tudi posebne kategorije rekordov oseb s posebnimi potrebami.