Slovenija bo uspešna toliko, kolikor bo imela profesionalno, aktivno in visoko motivirano diplomacijo, ki bo znala ustrezno prenesti naša stališča tujim sogovornikom ter zagovarjati naše interese v širši mednarodni skupnosti, je danes v nagovoru diplomatom ob začetku letošnjega posveta diplomacije poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Uspeh diplomacije se bo po ministričinih besedah meril tudi po tem, koliko bo uspela pritegniti mlade in ustvarjati ugodne delovne in življenjske pogoje tudi za družine diplomatov v tujini.

Fajon je ocenila, da je slovenska diplomacija med procesom iskanja podpore za članstvo v Varnostnem svetu dokazala, da ima znanje in potencial, da se je sposobna ne le prilagoditi na spremenjene okoliščine v mednarodni skupnosti, ampak da zna ostale države prepričati v svojo vizijo razvoja globalnih odnosov.

“Slovenija bo toliko uspešna pri promociji svojih vrednot in interesov, tako v EU kot Natu ter širši mednarodni skupnosti, kolikor bo sposobna svoja stališča, ideje in predloge predstaviti na razumljiv in jasen način,” je poudarila.

Pomen krepitve zaupanja v sistem in institucije

Svet se neprestano spreminja, a hitrost, intenzivnost in obseg teh sprememb so trenutno brez primere, vladavino mednarodnega prava pa vse bolj izpodriva vladavina moči, je poudarila ministrica in kot primera navedla Ukrajino in palestinska ozemlja. Izhod iz te situacije ministrica vidi v krepitvi zaupanja v mednarodnopravni sistem in funkcionalnih mednarodnih institucijah.

Slovenija bo 1. januarja postala članica Varnostnega sveta Združenih narodov. “Članstvo nam daje legitimnost, a hkrati tudi veliko odgovornost. Te odgovornosti nas ne sme biti strah,” je poudarila Fajon, ki je glede tega optimistična.

Izpostavila je tudi, da so stališča do ruske agresije in bližnjevzhodnega konflikta jasna in konsistentna. To so spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, nedotakljivost meja, zaščita civilistov in najbolj ranljivih skupin ter spoštovanje človekovih pravic.

“Palestinci zaslužijo svojo državo, Izraelci pa varnost. Oboji pa morajo sobivati drugi ob drugih,” je poudarila ministrica.

Spomnila je še, da bo Slovenija prihodnje leto praznovala 20. obletnico članstva v EU. Ob tem je bila kritična, da se unija vedno le odziva na dogajanje, v novi realnosti pa zgolj prilagajanje spremembam po njenem mnenju ne bo zadostovalo.

EU mora po mnenju ministrice postati samozavesten agent sprememb, predvsem pa moramo kot EU biti bolj aktivni pri promociji naših vrednot in norm. Da bi to dosegli, se mora EU spremeniti navznoter in izboljšati učinkovitost odločevalskih procesov. Zato se je Slovenija pridružila razmisleku skupine držav o možni razširitvi odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjih zadev.

Prihodnjo vlogo EU v globalnem kontekstu bo v veliki meri opredeljevala naša skupna sposobnost spoprijemanja s številnimi izzivi. Predvsem pa moramo biti pripravljeni na sprejem novih članic do leta 2030.

Slovenija pozdravlja začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino

Slovenija kot glasna zagovornica širitve močno pozdravlja odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitvi statusa kandidatke Gruziji. Pri tem pa vztraja, da je vladavina prava predpogoj za učinkovito integracijo.

Zveza Nato ostaja hrbtenica tako evropske obrambe kot transatlantskega sodelovanja. Ob tem se mora še naprej prilagajati, da bo lahko učinkovito odgovarjal na varnostne izzive sedanjosti in prihodnosti.

Se mora pa Slovenija zavedati, da meje delovanja njene zunanje politike niso samo v EU in Natu ter v bližnjih regijah. “To na globalni ravni dokazujemo s članstvom v VS ZN ter udejanjamo z odpiranjem novih veleposlaništev in konzulatov, denimo v Etiopiji, Alžiriji in na Filipinih.” Ministrica je dodala, da tudi druge države krepijo svojo diplomatsko prisotnost v Sloveniji.

Ministrica je tudi dejala, da je ponosna, da se je Slovenija v zadnjih dveh letih primerno odzvala na vse večje razvojne in humanitarne potrebe v svetu. Je pa po njeni oceni treba skladno z zavezami, ki jih je potrdila Slovenija, postopoma povečati in na daljši rok predvideti razvojno financiranje.