V okviru javne obravnave predloga novele zakona o zaščiti živali, ki se je zaključila 2. novembra, je ministrstvo za kmetijstvo prejelo okoli 700 različnih odzivov javnosti glede predlaganih rešitev. Prejete pripombe se vsebinsko nanašajo tudi na ohranitev veljavne prepovedi reje kokoši v kletkah in splošne obveznosti čipiranja lastniških mačk.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, so med javno obravnavo, ki je potekala od 2. oktobra do 2. novembra, prek portala eDemokracije prejeli 678 odzivov javnosti v obliki stališč, pripomb in predlogov.
Pripombe glede čipiranja mačk, privezovanja psov in reje kokoši
Prejete pripombe se nanašajo na več vsebinskih področij, ki jih ureja predlog novele, med drugim na označevanje in registracijo mačk, prepoved privezovanja psov, pogoje izvajanja kirurške kastracije pujskov, spremembe ureditve skrbi za zapuščene kopitarje ter opustitev reje kokoši v kletkah.
Konkretneje pripombe zadevajo ohranitev splošne obveznosti označevanja mačk, tveganje ponovne dopustitve dolgotrajnega privezovanja psov, financiranje dolgotrajne oskrbe za kronično neozdravljive živali s slabo prognozo, zagotavljanje ustrezne namestitve in oskrbe zapuščenih kopitarjev ter podaljšanje roka in ohranitev veljavne prepovedi reje kokoši v kletkah. Javnost opozarja tudi na potrebo po finančni podpori rejcem za prestrukturiranje.
Pripombe bo analizirala delovna skupina
Po zaključku javne obravnave bo prejete pripombe in predloge analizirala delovna skupina pod vodstvom v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, ki je tudi pripravila zakonodajni predlog.
"Na podlagi rezultatov javne obravnave in strokovnih priporočil delovne skupine bo ministrstvo pripravilo usklajen predlog novele za nadaljnjo obravnavo v okviru vladnega zakonodajnega postopka," so napovedali na ministrstvu. Po sprejemu na vladi pa bo zakonodajni predlog posredovan še v DZ, so dodali.
Kaj predvideva sprememba zakona?
Ministrstvo v zakonodajnem predlogu spreminja nekatere najbolj odmevne rešitve, ki jih je prinesla lani uveljavljena novela zakona o zaščiti živali.
Med ključnimi spremembami je preložitev prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah z začetka leta 2029 na konec leta 2034. Predlagana je tudi ukinitev obveznega čipiranja lastniških mačk, ki naj bi postalo obvezno 1. januarja 2027, razen ob prenosu lastništva živali, ter rahljanje prepovedi trajnega privezovanja psov.
Na drugi strani pristojni predlagajo ohranitev izvajanja kirurške kastracije do sedem dni starih pujskov z anestezijo in analgezijo, kar je glede na prej sprejeto novelo zakona obvezno od začetka tega leta. Ob tem predlagajo tudi, da bi lahko rejec ob ustrezni usposobljenosti kastracijo pujska opravil sam do njegovega sedmega dneva starosti, po tem obdobju pa bi poseg lahko opravil samo veterinar.
Namesto predvidenega zavetišča za kopitarje, ki bi ga morala država vzpostaviti v skladu s prejšnjo novelo, predlog novele prinaša uvedbo dodatnih t. i. prehodnih hlevov za vse rejne živali, ne samo za kopitarje.
Ministrstvo želi iti nasproti rejcem, nevladniki opozarjajo na nazadovanje
Kot je ob predstavitvi novele dejal kmetijski minister Janez Cigler Kralj, želijo z novelo "odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali".
Da je novela korak v napačno smer in da želijo pristojni z njo spodkopati nekatere pomembne ukrepe, ki so bili sprejeti šele lani, pa menijo v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. Do predlaganih sprememb novele zakona so kritični tudi v opozicijskih strankah.
