Vlada je na današnji seji prejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih, sprejeta različica pa je bližje željam sindikalne kot delodajalske strani. Vključuje namreč tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov, ki ji delodajalci v tej fazi nasprotujejo. V predlogu pa denimo ni možnosti 30-urnega polnega delovnega časa.

Reforma bo v dveh krogih

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec, so socialni partnerji predlog novele zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, usklajevali več kot leto dni. V zadnji fazi so se po njegovih besedah dogovorili, da gredo v reformo trga dela glede na obseg predlaganih sprememb in številna nestrinjanja v dveh krogih. V prvem krogu gre za predlog, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Ta predlog mora biti, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, v DZ potrjen do 15. novembra.

V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi.

Med rešitvami, ki jih je vlada potrdila danes, je Mesec izpostavil oskrbovalski dopust, bolj predvidljive delovne pogoje in subsidiarno odgovornost v gradbeništvu. Vse te spremembe so vzpostavljene na podlagi direktiv. Ob tem pa predlagana novela vključuje še ukrepe, vezane na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravico do odklopa, varstvo žrtev nasilja in tudi večjo zaščito sindikalnih zaupnikov.

Prav slednje naj bi bilo sicer glavna prepreka, da se socialnim partnerjem na maratonskih sestankih ta teden ni uspelo uskladiti glede novele. Delodajalci namreč predvidenim spremembam na tem področju ostro nasprotujejo in so danes že napovedali, da bo sprejem neusklajene novele pomenil dokončen pokop socialnega dialoga.

Glavne spremembe, ki jih novela zakona prinaša, so:

  • oskrbovalski dopust – do pet dni dopusta za nego in podporo družinskega člana
  • bolj predvidljivi delovni pogoji – delavec lahko delodajalcu enkrat letno predlaga novo pogodbo z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delavec ima tako možnost, da sam sproži iniciativo
  • subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju – če nekdo naroči gradbena dela, najame podizvajalce, potem pa projekt zaide v težave in podizvajalcev ne plača, imajo zaposleni pri podizvajalcih možnost terjati naročnika in ne samo svojih šefov,
  • pisno opozorilo pred odpovedjo,
  • izboljšave glede agencijskega dela – po novem bodo agencijski delavci v času, ko so na čakanju pri agenciji, prejemali 80 odstotkov realne plače (prej 70 % minimalne plače).
  • pravica do odklopa – delavcev se izven delovnega časa ne obremenjuje po nepotrebnem,
  • boljše varstvo sindikalnih zaupnikov,
  • večje varstvo žrtev nasilja.