V Sloveniji se zdravstveni absentizem v zadnjih letih izrazito povečuje. Lani je bilo izgubljenih več kot 17 milijonov delovnih dni, delež bolniških odsotnosti pa se približuje sedmim odstotkom. Kot poroča časopis Delo, so izdatki za nadomestila plač zaradi bolniških odsotnosti dosegli okoli 677 milijonov evrov, skupaj z bremenom delodajalcev pa skupni strošek družbe presega milijardo evrov.
Zakaj je bolniških vse več?
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjajo, da gre za preplet več dejavnikov. Med ključnimi so rast števila zaposlenih, višje plače, ki dvigujejo osnove za nadomestila, ter višja upokojitvena starost, zaradi katere so starejši delavci dlje časa aktivni na trgu dela. Pomemben dejavnik je tudi zastarela zakonodaja, ki v Sloveniji ne določa časovne omejitve bolniške odsotnosti. Kot poroča časopis Delo, se je Slovenija po pandemiji covida-19 iz “zlate sredine” evropskih držav povzpela med države z najvišjo stopnjo absentizma.
Sistem brez časovne omejitve
Slovenija je ena redkih držav, kjer bolniška odsotnost ni časovno omejena. To v praksi omogoča zelo dolge staleže, tudi več let. Trenutno je več kot 1500 ljudi na bolniški že več kot tri leta, posamezni primeri pa segajo celo do skoraj petnajst let. V primerjavi z drugimi evropskimi sistemi je to posebnost, saj tam nadomestila običajno s trajanjem bolezni padajo ali se preusmerijo v invalidske oblike zavarovanja.
Stroški in posledice za zdravstvo
Visoki izdatki za bolniške odsotnosti neposredno vplivajo na razpoložljiva sredstva v zdravstveni blagajni. Ker gre za enoten finančni vir, več denarja za nadomestila pomeni manj sredstev za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke. To se lahko odraža v daljših čakalnih dobah, te pa dodatno podaljšujejo odsotnosti z dela in ustvarjajo začaran krog.
Nadzor in kršitve
ZZZS v zadnjih letih krepi nadzorne mehanizme. Laični kontrolorji izvajajo obiske na terenu in preverjajo spoštovanje režimov gibanja med bolniško odsotnostjo. Marca je bilo izvedenih več kot 700 kontrol in več kot tisoč obiskov na domu, pri čemer je bilo ugotovljenih približno pet odstotkov kršitev, najpogosteje zaradi odsotnosti z doma ali opravljanja dela. Kot poroča Delo, ostaja delež kršitev razmeroma stabilen, a nadzor vse strožji.
Izzivi prihodnost
Strokovnjaki poudarjajo, da zgolj nadzor ne bo dovolj za zmanjšanje absentizma. Ključne spremembe bi morale vključevati posodobitev zakonodaje, večjo vlogo medicine dela ter sistematično prilagajanje delovnih mest starejši delovni sili. Pomemben poudarek je tudi na preventivi, saj vlaganja v zdravje zaposlenih dolgoročno zmanjšujejo odsotnosti in izboljšujejo produktivnost.
