Tako je danes odločil DZ, in sicer je proti glasovalo 46 poslancev, za jih je bilo le 22. Pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o dohodnini so vložili poslanci SDS, ki nasprotujejo predvsem ustavitvi zviševanja splošne olajšave, kot je zapisana v veljavnem zakonu, ki ga je DZ sprejel letos spomladi. “Predlagani zakon ljudem ne daje, temveč jim jemlje in jim znižuje neto plače,” je dopoldne v imenu predlagateljev predlog za razpis referenduma pojasnila Suzana Lep Šimenko (SDS).

Medtem ko bi se morala splošna olajšava pri dohodnini prihodnje leto v skladu z veljavnim zakonom zvišati na 5500 evrov in nato do leta 2025 postopno do 7500 evrov, se bo po predlogu vladne novele zakona zvišala le še 1. januarja 2023, in sicer le na 5000 evrov. Pri tem znesku bo ostala tudi v prihodnje, je dejala Suzana Lep Šimenko in dodala, da se zdi to predlagateljem razpisa referenduma glede na trenutne razmere in vsesplošno draginjo skrajno nesprejemljivo.

V SDS nasprotujejo tudi spremembam sistema normirancev, nerazumno se jim zdi povečanje obremenitev kmetov, opozarjajo na zvišanje obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem. “To bo strošek zagotovo preneslo na najemojemalce,” je dejala poslanka.

Aktualna vlada je po njenih besedah izbrala popolnoma napačno pot. Medtem ko je prejšnja vlada Janeza Janše vsem omogočila zvišanje davčne olajšave, pa vlada Roberta Goloba ravna ravno obratno, je dejala.

Proti razpisu referenduma glasovali v vseh treh poslanskih skupinah

Vlada predlog novele zakona izpostavlja kot enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih in referenduma ne podpira. “Upoštevati je treba razmere, v katerih smo, in razmere, ki še prihajajo,” je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Predlagane spremembe pri dohodnini so po njegovih besedah le del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje, med njimi je izpostavil regulacijo cen, nižji DDV in druge ukrepe za blažitev posledic energetske krize.

Proti razpisu referenduma so glasovali v vseh treh poslanskih skupinah koalicije. “Predlog za posvetovalni referendum je še en manever sedanje opozicijske stranke,” je dejala Andreja Živic (Svoboda). “Očitno je, da ne veste, kako delujejo davki,” pa je predlagateljem odgovoril njen poslanski kolega Aleksander Prosen Kralj. Sam dvomi, da bi znižanje davčne osnove vodilo v povečanje potrošnje in s tem več prilivov v državni proračun, kot trdijo v SDS.

“Namen predlagatelja je le eden – nagajati,” je dodal Milan Jakopovič (Levica). Veljavni zakon je bil po njegovih besedah napisan za tiste z višjimi prihodki, lastnike kapitala ter najemodajalce z več nepremičninami. Tem je namenil obsežne davčne odpustke, je dejal in dodal, da pa tistim z najnižjimi prihodki ni prinesel nič ali zelo malo.

Podobnega mnenja je Soniboj Knežak (SD). “Znova smo priča zavlačevalnim manevrom poslancev SDS,” je dejal in dodal, da se v SDS poslužujejo zahteve za posvetovalni referendum, ker zakonodajni referendum na temo davčnih obveznosti ni mogoč.

Knežak je soglašal s predlagatelji, da bi se z dodatnim povišanjem splošne in drugih olajšav doseglo višje neto prihodke zavezancev, a hkrati opozoril, da bi to imelo pomemben vpliv na prihodke državnega proračuna, od katerega vsi pričakujejo povišano sposobnost ukrepanja, da bi v teh nepredvidljivih časih pomagali ljudem in gospodarstvu.

Poslanci NSi so se glasovanja vzdržali. S sprejemom nekaterih opozicijskih dopolnil na seji matičnega odbora za finance se je zakonsko besedilo približalo stališčem NSi, je povedal poslanec te stranke Jernej Vrtovec. “Z dopolnili na odboru za finance smo dosegli veliko in smo zadovoljni,” je dejal. Ne strinjajo pa se z dodatno obdavčitvijo plač in višjo obdavčitvijo najemnin, zato razpisu referenduma niso nasprotovali.

Za razpis referenduma so tako glasovali le poslanci SDS. “Vlada je glede davčne politike izbrala napačno pot,” je dejal Rado Gladek (SDS) in spomnil, da različne mednarodne institucije Slovenijo že leta opozarjajo na prekomerno obdavčenje plač. Če vladna novela zakona ne bi bila sprejeta, bi skupaj do leta 2025 ljudem ostalo neposredno v denarnicah 450 milijonov evrov več denarja, je dejal in menil, da bi morala vlada prihranke v državnem proračunu najti drugje in ne v denarnicah državljanov.

Z zavrnitvijo predloga za razpis referenduma se odpira pot za glasovanje o sprejemu novele zakona. To je pričakovati v kratkem, saj mora biti sprejeta do konca leta, če naj bo uveljavljena s 1. januarjem 2023. Že leto pozneje je sicer po Božičevih besedah pričakovati uveljavitev spet novih sprememb, ko bo sistem olajšav nadomestil sistem odbitkov.

STA