V slovenskih osnovnih šolah se v zadnjih letih povečuje število otrok z odločbami o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami. Na to opozarjajo tako šole kot tudi strokovni delavci, ki se pri delu vse pogosteje srečujejo z zahtevnimi oblikami individualizirane podpore učencem.
Vedno več potreb po individualni podpori
Na Osnovni šoli Martina Konšaka Maribor se je delež učencev z odločbo v zadnjih petih letih povečal z nekaj več kot sedem na skoraj devet odstotkov vseh učencev. Kot pojasnjuje ravnateljica Jasmina Voršič, gre deloma za boljšo prepoznavo težav, hkrati pa tudi za dejanski porast otrok, ki potrebujejo strokovno pomoč.
»Razlogi za povečanje števila izdanih odločb so zagotovo boljša prepoznava, res pa je tudi, da se v zadnjih letih zaznava porast števila otrok, ki za premagovanje ovir in primanjkljajev potrebujejo strokovno pomoč,« pojasnjuje.
Na šolah to pomeni precejšnje organizacijske in kadrovske izzive. Učitelji morajo pouk prilagajati ne le učencem z odločbami, temveč tudi nadarjenim učencem, otrokom priseljencev in romskim učencem. »Velikokrat se zgodi, da učencev iz tega nabora v posameznem oddelku ni malo,« opozarja ravnateljica.
Poseben izziv predstavlja organizacija dodatne strokovne pomoči in usklajevanje urnikov. Čeprav imajo na šoli trenutno dovolj strokovnega kadra na področju psihologije, specialne pedagogike in inkluzije, že opažajo težave pri zagotavljanju logopedske pomoči.
Področje, ki zahteva vse več pozornosti
Tudi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje priznavajo, da področje zahteva vse več pozornosti. Kot pojasnjujejo, sicer ne vodijo evidence o številu izdanih odločb, saj jih izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, spremljajo pa število otrok s posebnimi potrebami.
Ob tem poudarjajo, da je epidemija COVID-19 močno povečala pomen dela šolskih svetovalnih služb, predvsem na področju duševnega zdravlja otrok. Zaradi povečanih potreb je ministrstvo leta 2023 sistemsko uvedlo ugodnejše normative za delovna mesta svetovalnih delavcev.
Na ministrstvu dodajajo tudi, da trenutno poteka prenova strokovnih kriterijev za opredelitev primanjkljajev, ovir in motenj otrok s posebnimi potrebami. Obstoječi kriteriji so bili sprejeti leta 2015.
Kaj prinašajo odločbe?
Odločba o usmeritvi sicer učencu ne prinese zgolj formalnega statusa, temveč tudi konkretne prilagoditve pri šolanju. Na podlagi odločbe šola pripravi individualiziran program, v katerem določi načine dela, prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, cilje učenja ter organizacijo dodatne strokovne pomoči.
Ta pomoč lahko vključuje pomoč pri premagovanju primanjkljajev, učno pomoč ali svetovalne storitve. Strokovni delavci jo lahko izvajajo individualno ali skupinsko, v razredu ali izven njega, določenih primerih tudi na domu. Praviloma se dodatna strokovna pomoč praviloma izvaja tedensko, skupno število ur pa običajno ne sme presegati pet ur na teden.
Nekateri učenci imajo pravico tudi do spremljevalca. To velja predvsem za težje gibalno ovirane učence, medtem ko imajo lahko slabovidni, dolgotrajno bolni otroci in učenci z avtističnimi motnjami pravico do začasnega spremljevalca pri posameznih dejavnostih. Gluhi in naglušni učenci, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, pa imajo pravico do tolmača.
V pripravo individualiziranega programa morajo biti vključeni tudi starši in učenec, pri čemer šola upošteva otrokovo starost in zrelost.
Vprašanje, ali gre predvsem za boljše prepoznavanje težav ali dejanski porast razvojnih in učnih stisk med otroki, tako ostaja odprto. Iz odgovorov šol in pristojnih institucij pa je jasno predvsem eno, šole se soočajo z vedno večjimi potrebami po strokovni podpori učencem.
