Potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar v soboto sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja se je danes znova oglasila in svojo odločitev dodatno utemeljila. Ob tem je poudarila, da se je oprla tudi na prakso svojega predhodnika Boruta Pahorja.

Vsak korak je bil skrbno premišljen

"Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih," je zapisala na X.

Ob tem je spomnila na leto 2018, ko tudi takratni predsednik Borut Pahor v prvem krogu ni predlagal mandatarja. "Spodaj prilagam njegov dopis, ki ga je poslal v DZ. Nekateri pišete, da gre za presedan. To torej ne drži in na to bi lahko včeraj opozorili tudi novinarji in uredniki, ki so pripravljali prispevke, ter morda tudi komentatorje seznanili s tem dejstvom," je dodala.

Golob ni želel prevzeti odgovornosti

Odločitev predsednice prihaja po posvetovanjih s poslanskimi skupinami, na katerih ni bilo mogoče zaznati jasne večine za oblikovanje vlade. Kot je že pred tem pojasnila, kandidata za vodenje manjšinske vlade ne namerava predlagati. Tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, relativni zmagovalec volitev, ji je po njenih besedah sporočil, da v takšnih okoliščinah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade.

Je odločitev sprejela preveč zlahka?

Odločitev je v strokovni javnosti naletela na različne odzive. Pravnik Rajko Pirnat je za TV Slovenija opozoril: "Ustava je napisana v takem besedilu, da mora obstajati kandidat, o katerem se glasuje, sicer se sploh ne more preiti v drugi krog. Mislim, da je to ustavna dolžnost predsednika republike in v konkretnem primeru mislim, da je predsednica preveč zlahka sprejela to svojo odločitev." Ob tem je izpostavil tudi vprašanje rokov: "Poslovnik DZ-ja ga določa od dneva seje, na kateri kandidat predsednika republike ni dobil potrebne večine. Zdaj te seje ni bilo."

Na drugi strani nekateri pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ustava predsednici ne nalaga izrecne obveznosti, da mora v vsakem primeru predlagati kandidata, če ta nima zagotovljene podpore.

V kakšnem primeru gremo znova na volitve?

Postopek izbire mandatarja se zdaj nadaljuje v drugem krogu, kjer lahko kandidata predlagajo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, za to pa imajo 14 dni časa. Če tudi v tem krogu ne bo izvolitve, sledi še tretji krog, v katerem zadostuje navadna večina, medtem ko je v prvih dveh potrebna absolutna večina.

Medtem se v ozadju že nakazujejo politični premiki. Po neuspehu Gibanja Svoboda pri oblikovanju koalicije se pobuda vse bolj seli k drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je napovedal, da bodo morebitne korake za oblikovanje nove koalicije začeli po obravnavi sprememb zakona o vladi v državnem zboru, predvidoma prihodnji teden, pri čemer je poudaril, da vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno.

Če mandatar ne bo izvoljen niti v tretjem krogu, sledi razpustitev državnega zbora in razpis predčasnih volitev. V primeru izvolitve pa mora novi predsednik vlade v 15 dneh predlagati listo ministrov.