V koaliciji novelo označujejo za dober korak naprej, medtem ko v opoziciji opozarjajo, da je znesek pomoči prenizek.

S predlagano novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, želi vlada razširiti krog upravičencev. V shemo pomoči želijo s spremembami vključiti sektor kmetijstva in ribištva ter tiste zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Po drugi strani je vlada iz zbirke prejemnikov izključila celotni finančni sektor.

Vlada želi povišati delež upravičenih stroškov

Obenem želi vlada z novelo zakona povišati delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči. Med bistvenimi spremembami je tudi povečanje namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada za šest milijonov evrov, je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež.

Državni sekretar je obenem naslovil dodatne predloge gospodarskih združenj in zbornic. “Mi na tovrstne ambicije gledamo z razumevanjem, pri čemer opozarjam, da se še vedno soočamo z omejitvami povezanimi s fiskalno odgovornostjo, zaradi česar pri najpomembnejših predlogih ne moremo priti naproti,” je dejal.

Poslanec Jožef Horvat (NSi) je napovedal podporo predlagani noveli. Pozdravlja širitev pomoči na kmetijski sektor ter dvig deleža upravičenih stroškov. Po drugi strani opozarja, da se bo še naprej krilo stroške, ki so nastali od 1. junija dalje, čeprav evropska zakonodaja omogoča, da se rok postavi pri 1. februarju. Prav tako so roki za izplačilo podjetjem še vedno predolgi, šest milijonov za podjetniški sklad pa je označil za neambiciozen znesek. V NSi so vložili nekaj predlogov dopolnil, ki so jih podali v gospodarskih zbornicah in združenjih.

Novelo bodo podprli tudi v SDS, ker se zavedajo, da je gospodarstvo temelj socialne države in ostalih podstruktur, je pojasnil poslanec Franc Rosec. Pomoč, ki jo zakon skupaj z obravnavano novelo namenja gospodarstvu, znaša 86 milijonov evrov, kar pa je po oceni Rosca premalo, sploh v kontekstu ene do petih milijard pomoči, o kateri je govoril premier Robert Golob. Da gre za drobtinice, je bil kritičen tudi njegov strankarski kolega Franc Breznik. Zato sta pozvala k dvigu zneska pomoči gospodarstvu.

Dejanska kriza šele prihaja

Poslanka Nataša Sukič iz Levice je ob tem opozorila, da dejanska kriza šele prihaja, zato je treba biti previden, da denarja za pomoč ne zmanjka, ko bo ta tudi nastopila. Pomoč je treba dvigati korak za korakom, če bo treba tudi iz tedna v teden. Kot pravi v tem trenutku popolnoma zaupa vladi, da ve, kaj počne.

Da je predlagana novela dober korak naprej, meni poslanka SD Bojana Muršič. Strinjala se je s Sukičevo glede morebitnega postopnega višanja pomoči ter poudarila, da so v tej noveli že upoštevani nekateri predlogi gospodarskih zbornic, recimo dvig upravičenih stroškov.

Tine Novak (Svoboda) se je strinjal, da je novela korak v pravo smer. Glede očitkov, da je pomoč prenizka, pa je poudaril, da ta zakon predstavlja le en kamenček v mozaiku celotne podpore gospodarstvu.

Člani odbora so v glasovanju podprli tudi predlagano dopolnilo odbora s strani poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, s katerim se širi krog upravičencev na gospodarsko-interesna združenja, zbornice in sklade. Predlagana dopolnila poslanske skupine NSi po drugi strani niso prejela zadostne podpore poslancev.

STA