Tanja Bolte je na novinarski konferenci povedala, da je med muljem, ki ga je v Mežiški dolini vse do Dravograda naplavila ujma v začetku avgusta, po zdajšnjih ocenah približno 25.000 kubičnih metrov takšnega, ki po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke. Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Kolikšne približno so količine nenevarnega mulja, še ni znano, poroča STA.
Mulj presega mejno vrednost
Na Koroškem so odvzeli sedem reprezentativnih vzorcev na različnih lokacijah. V vzorcih je bilo najdenih med 1200 in 1300 miligramov svinca na kilogram suhe snovi. Mejna vrednost znaša 1000 miligramov. To pomeni, da je mulj pri Gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici opredeljen kot nevaren odpadek.
Poleg tega so ugotovili, da je kot inertni odpadek prisoten pri bencinskem servisu Petrol na Prevaljah, v Mušeniku v občini Črna na Koroškem, pri Malgajevem spomeniku in v Dobji vasi v občini Ravne na Koroškem.
Nadaljnji načrti
Ključno je, da za odlaganje nevarnih odpadkov že obstaja delujoče odlagališče, ki je v lasti podjetja Tab Mežica. Trenutno še potekajo pogovori o tem pod kakšnimi pogoji, če sploh, bi lahko tam dejansko odlagali mulj. Te razprave pa so povzročile ogromno nezadovoljstvo med lokalnimi prebivalci, ki se bojijo negativnih vplivov na okolje.
Načrti za ravnanje z nevarnim muljem pa niso edini vir spora. Koroški župani so namreč izrazili tudi pomisleke glede spremenjene klasifikacije mulja. Sprva je bil namreč v celoti opredeljen kot nevaren odpadek zaradi preseženih vrednosti težkih kovin, sedaj pa ga delno opredeljujejo kot nenevaren odpadek, ki naj bi se odlagal na odlagališču Zmes v občini Prevalje.
Različni pogledi
Župan občine Dravograd, Anton Preksavec, je izrazil svoje nezadovoljstvo nad spremembo klasifikacije in opozoril na pomisleke glede odlaganja v Otiškem vrhu, ki je že zdaj degradirano okolje. “S tem se ne morem strinjati, ker sta Otiški Vrh in Šentjanž že sedaj degradirano okolje. Tam je skoncentrirana vsa industrija občine, tam je tudi asfaltna baza, ki je povzročila veliko hrupa med okoliškimi prebivalci in zaradi katere še obstaja tudi civilna iniciativa,” je opozoril. Predlagal pa je, da se nekontaminirani mulj hrani v vsaki občini, kjer je bil naplavljen, in uporabi pri gradnji cest in drugih projektih.
Župan občine Prevalje, Matic Tasič, je poudaril: “Za nas je pomembno, da mulj čim prej in s čim manj prašenja odpeljejo tja, kamor so si zastavili.” Meni tudi, da bi morali svoje mnenje izraziti tudi občani sami.
Županja občine Črna na Koroškem, Romana Lesjak, za zdaj še ni želela komentirati možnosti odlaganja na območju podjetja Tab Mežica. Opozorila je le na potrebo po skupnem konsenzu vseh udeleženih: “Počakali bomo na sestanek z ministrstvom, podjetjem Tab in krajevno skupnostjo Žerjav, da se skupno pogovorimo o tem.”
Ključno je, da se najde trajnostna rešitev za ohranitev okolja in zdravja prebivalcev na Koroškem. Pogovori med vpletenimi stranmi pa še potekajo, poroča STA.
