Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je večkrat izpostavil pomen hitrih povezav, razvite železniške infrastrukture in več sredstev za pospešek nekaterih železniških projektov v državi. V minulem letu je bilo obnovljenih več prog, načrtujejo se nove posodobitve, minister pa je prepričan, da bodo ljudje bolj množično uporabljali železniški promet, če bo ta hitrejši in učinkovitejši, zato je treba posodobiti infrastrukturo in vlake. Skupaj je za železnice prihodnje leto načrtovanih 437 milijonov evrov, za leto 2022 pa 390 milijonov evrov.
Na področju železnic ministrstvo za to proračunsko obdobje načrtuje večje investicije v koridorske proge (med drugim Poljčane-Slovenska Bistrica, Zidani most-Celje, Maribor-Šentilj, odsek Podnart-Lesce Bled na progi Ljubljana-Kranj-Jesenice, predor Karavanke, vozlišče Pragersko in drugi tir Divača-Koper).
Vir: DRSI
Kje so poudarki minulega leta?
Obnovo je 150 let po odprtju in 40 let po zadnji prenovi dočakala gorenjska železniška povezava. Nadgradnja je stekla na odseku od Kranja do Lesc, Vrtovec pa napoveduje tudi prenovo drugih odsekov, v prihodnje pa še dvotirnost in povezavo do Brnika, saj smo edina prestolnica brez povezave z glavnim letališčem. Konec julija letos pa so bila končana tudi dela pri nadgradnji železniške proge med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom.
Poleg samih tirnic so letos bile lani obnove deležna nekatera železniška postajališča, ministrstvo pa je z agencijo za inovacije in omrežja Evropske komisije podpisalo tudi sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo glavne železniške postaje Ljubljana, železniških postaj Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi, navaja STA.
Obnovo je 150 let po odprtju in 40 let po zadnji prenovi letos dočakala gorenjska železniška povezava. Vrtovec pa napoveduje tudi prenovo drugih odsekov, v prihodnje pa še dvotirnost in povezavo do Brnika, saj smo edina prestolnica brez povezave z glavnim letališčem.
Prihodnje leto bo po Vrtovčevih napovedih stekla obnova primorske proge med Ljubljano in Divačo. Po njegovi oceni bo priložnost za obnovo te povezave naslednja finančna perspektiva.
Železniška infrastruktura v Podravju
V teku je nadgradnja obstoječega tira železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja, ki se bo nadaljevala tudi v letu 2021. Ocenjena vrednost projekta je 286,6 milijona evrov (EU sredstva – kohezijski sklad: 101 mio EUR). Nadgradnja obstoječe trase je trajala od avgusta 2018 in se zaključila oktobra lani. Ureditev nivojskih križanj in izvedba del za novo traso (predor Pekel, nadvoz Pesnica) sta načrtovani med letošnjim letom in do 2023.
V okviru projekta je predvidena:
- nadgradnja 15,5 kilometra obstoječega tira na odsekih na kategorijo D4 (nosilnost 22,5 t/os),
- nadgradnjo postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica, Šentilj in postajališča Cirknica,
- nadgradnja vozne mreže in signalnovarnostnih naprav,
- rekonstrukcija obstoječega predora Šentilj,
- ureditev ustrezne protihrupne zaščite,
- ureditev križanj cest z železnico,
- gradnja nove trase za bodočo dvotirnost na odseku Počehova–Pesnica (gradnja novega predora Pekel in viadukta Pesnica).
FOTO: FB MOM
Aktivnosti na železnicah v Podravju, ki so zaključene
Nadgradnja postaje Tezno, postaje Maribor in odseka Maribor–Počehova, katerega pogodbena vrednost je 55,5 milijonov evrov, izvajal pa se je med januarjem 2019 in september 2020. Več o tem na tej povezavi.
“Nadgrajen je bil odsek od postaje Maribor do obstoječega predora Počehova, železniška postaja Maribor Tezno (v vrednosti 6 mio EUR) in železniška postaja Maribor (v vrednosti 33 mio EUR). Nadgradnja postaje Maribor je zajema ureditev peronske infrastrukture, podaljšanje obstoječega podhoda pod vsemi tiri na Meljsko stran, nadgradnjo določenih obstoječih tirov za zagotovitev kategorije D4, zamenjavo vozne mreže, preureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, sanacijo obstoječega podvoza, podpornih zidov ter prepusta ter izvedbo 2,4 kilometrov protihrupnih ograj. Izdano je bilo potrdilo o prevzemu del,” so za naš medij pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Nadgrajen je bil odsek od postaje Maribor do obstoječega predora Počehova, železniška postaja Maribor Tezno (v vrednosti 6 mio EUR) in železniška postaja Maribor (v vrednosti 33 mio EUR). Nadgradnja postaje Maribor je zajema ureditev peronske infrastrukture, podaljšanje obstoječega podhoda pod vsemi tiri na Meljsko stran.
Nadgradnja železniškega odseka Pesnica–Šentilj–državna meja
– Pogodbena vrednost: 45,87 mio EUR
– Trajanje: junij 2018–avgust 2019
Kot so še pojasnili za Maribor24.si, sta bili nadgrajeni postaji Pesnica in Šentilj, vključno z ureditvijo peronske infrastrukture in novimi izvennivojskimi dostopi na perone (podhodi), nadgrajen je bil 11 km dolga obstoječa proga na odseku Pesnica–Šentilj–državna meja, rekonstruiran je bil predor v Šentilju in zgrajen nov nadhod na odseku Šenilj–državna meja. Glavnina del na odpri progi je bila izvedena v okviru 50-dnevne popolne zapore železniške proge, ki je trajala od 26.10. do 15.12.2018.
Aktivnosti, ki so v teku:
Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica
– Pogodba podpisana z izvajalci Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding, Gorenjska gradbena družbe v višini 100,96 mio EUR.
– Trajanje: september 2020–konec februarja 2023.
Gradnja železniškega odseka v dolžini 3,7 km zajema tudi gradnjo predora Pekel v dolžini 1530 metrov vključno z reševalnim rovom, gradnjo viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, gradnjo podvoza Pesnica, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja, ureditev cest s prometno opremo ter gradnjo aktivne protihrupne zaščite. Kot so dodali na ministrstvu, dela potekajo po planu.
Ureditev križanj cest z železnico
– Pogodba podpisana z izvajalcem Pomgrad d.d. v višini 18,87 mio EUR.
– Trajanje: maj 2020–januar 2022.
Dela bodo izvedena fazno. Trenutno je v teku gradnja dveh nadvozov v Ranci in Cirknici.
Prikaz novega viadukta Pesnica
Po tirih so lani zapeljali tudi novi vlaki. Na Slovenskih železnicah so se skupaj s potniki proti koncu leta 2020 vendarle razveselili novih Stadlerjevih vlakov. Slovenske železnice so prvih pet novih dizelmotornih vlakov prevzele že konec novembra, obenem pa se napovedujejo nove hitre povezave.
Na slovenske tire sicer do leta 2022 prihaja serija 52 vlakov, od tega bo 21 vlakov na dizelski pogon, 21 na električni pogon, 10 pa bo dvonadstropnih vlakov na električni pogon. Slovenske železnice nameravajo poleg tega z dodatnimi razpisi kupiti še med 15 in 20 vlakov. Po koncu modernizacije bi imeli tako več kot 70 novih vlakov, kar bo predstavljalo dve tretjini celotnega voznega parka, o čemer smo tudi poročali.
Pričetek Projekta Emonika v letu 2022
Nov zagon je lani dobil še en projekt z dolgo brado – Emonika. Del novega ljubljanskega potniškega centra bo tudi nova osrednja in moderna železniška postaja v prestolnici. Ključni deležniki so pred dnevi podpisali memorandum o sodelovanju pri izgradnji 387 milijonov evrov vrednega projekta. Z deli naj bi začeli leta 2022, po optimističnem scenariju naj bi jih zaključili tri leta pozneje.
Emonika obsega tri dele – izgradnjo nove železniške postaje in pripadajoče tirne infrastrukture ter peronov, avtobusno postajo s parkirno hišo ter komercialni del, navaja STA.
Emonika obsega tri dele – izgradnjo nove železniške postaje in pripadajoče tirne infrastrukture ter peronov, avtobusno postajo s parkirno hišo ter komercialni del.
Za prvi del bo odgovorna direkcija za infrastrukturo, za gradnjo avtobusne postaje bodo investitor Slovenske železnice, v komercialni del, ki obsega trgovsko in zabaviščno središče, poslovno stavbo ter hotel, pa bo vlagala družba Mendota Invest, katere ustanoviteljica je madžarska banka OTP.
Novo leto, nova vlada in novi zapleti z drugim tirom
Brez zapletov pa lani ni šlo pri največjem infrastrukturnem projektu v državi, dobro milijardo evrov vrednem projektu drugi tir Divača-Koper. Potem ko je bila finančna konstrukcija že zaprta, je vlada Janeza Janše obudila idejo vlade Mira Cerarja o gradnji drugega tira s sodelovanjem Madžarske.
Pristojni odbor za zunanjo politiko je izhodišča za pogajanja z vzhodnimi sosedi potrdil in ministrstvu prižgal zeleno luč za njihov začetek. Madžarska bi v projekt vstopila z 200 milijonov evrov kapitalskega vložka v 2TDK, Slovenija pa bi med drugim v zameno Madžarski pomagala tudi pri pridobivanju zemljišča v Luki Koper ali ob njej, piše STA. To je naletelo na močan odpor v večini opozicijskih strank, nezadovoljni so tudi v Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, kjer namero ocenjujejo za absurdno.
Madžarska bi v projekt vstopila z 200 milijonov evrov kapitalskega vložka v 2TDK, Slovenija pa bi med drugim v zameno Madžarski pomagala tudi pri pridobivanju zemljišča v Luki Koper ali ob njej. To je naletelo na močan odpor v večini opozicijskih strank, nezadovoljni so tudi v Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, kjer namero ocenjujejo za absurdno.
Projektno podjetje je gradbince, ki jim je v prvi fazi razpisa priznalo usposobljenost sicer že pozvala k oddaji ponudb. Določilo je limitirane vrednosti za veljavnost ponudb, rok za oddajo zaenkrat ostaja 4. januar, v podjetju pa računajo na podpis pogodbe spomladi prihodnje leto.
Preberite tudi: Kateri so najpomembnejši državni infrastrukturni projekti v Mariboru in okolici?
