Predstavniki ministrstva za zdravje, ZZZS in združenja zdravstvenih zavodov so danes na Brdu pri Kranju izvajalcem zdravstvenih storitev predstavili novosti iz novih zakonov za stabilizacijo zdravstva. Minister Danijel Bešič Loredan ob tem napoveduje konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov, rešitve pa naj bi zaživele s 1. januarjem.

Na današnjem strokovnem srečanju so predstavnikom tako javnih zdravstvenih zavodov kot koncesionarjev namreč predstavili novosti, ki jih prinašata letos julija sprejeti interventni zakon za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in nedavno sprejeti izhodni covidni zakon. Med drugimi so naslovili možnosti dodatnega plačila za zaposlene s podjemnimi pogodbami.

Kot je na novinarski konferenci ob robu srečanja dejal minister za zdravje, so podlage za delo v prihajajočem letu “v celoti definirane, vse poti so odprte, izgovorov ni več”. Podlago za to dajeta julija letos sprejeti interventni zakon za stabilizacijo zdravstva in jeseni sprejeti t. i. covidni zakon ter ustrezni podzakonski akti. Nekatere od njih je za uvedbo ukrepov v praksi treba sicer še uskladiti in sprejeti. Minister pri tem, pa tudi pri morebitnih popravkih oz. uskladitvah rešitev napoveduje sodelovanje z vsemi deležniki.

Ukrepi za izboljšanje produktivnosti dela resnično potrebni

“Iščemo skupne poti, delamo skupaj in to se tudi vidi v naših rezultatih. Tako želimo iti tudi naprej, posebej pri digitalizaciji, ki bo drugi velik korak, pa tudi pri dokončni ureditvi nujni medicinski pomoči v Sloveniji, kjer bomo ločili dejavnost nujne medicinske pomoči oziroma urgentne medicine od dejavnosti družinske medicine,” je napovedal.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podpirajo vse ukrepe, ki so usmerjeni v dobrobit zavarovanih oseb. Kot je napovedala generalna direktorica Tatjana Mlakar, bo ZZZS skladno z ukrepi mesečno spremljal realizacijo ukrepov in podatke objavljal, da bodo izvajalcem zdravstvenih storitev, ministrstvu, ZZZS in združenju osnova za morebitne prilagoditve ukrepov.

Gleda na podatke, ki kažejo, da se opravljanje zdravstvenih storitev še ni vrnilo na raven pred epidemijo covida-19, Mlakarjeva meni, da bo treba naslednje aktivnosti usmeriti tudi v drugačno organizacijo delovnih procesov, “kjer zagotovo obstajajo možnosti rezerve”.

“Vsi deležniki v zdravstvu moramo najti pristojnosti, s katero bomo ohranili ta naš model zdravstvenega varstva v Sloveniji, za katerega upravičeno trdimo, da je med boljšimi v svetu. Res pa je, da smo ga sistemsko nekoliko zanemarili in zaradi tega pač prišli do trenutnega stanja,” je ugotavljala.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je poudaril, da še nikoli ni bilo toliko možnosti za opravljanje dela v zdravstvu. Izpostavil je, da je število zdravstvenih delavcev v slovenskih bolnišnicah po nekaterih primerjavah blizu evropskega povprečja, zato so ukrepi za izboljšanje produktivnosti dela resnično potrebni. “Mislim, da se moramo v tem trenutku vsi potruditi, da z bolj intenzivnim delom zagotovimo skrajšanje čakalnih dob in osebnega zdravnika za vse državljane Slovenije,” je poudaril.

Nekatere zdravstvene storitve so podplačane

Pintar je ob tem izpostavil težavo nekaterih zdravstvenih storitev, ki so podplačane in zato manj zanimive za zasebne izvajalce. Tudi pri teh storitvah bodo morali javni zdravstveni zavodi pri pripravi podjemnih pogodb za morebitno dodatno delo izhajati iz osnovnih cen storitev. “Bojimo se, da so pričakovanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev glede cene po podjemnih pogodbah nad tem, kar lahko glede na cene zdravstvenih storitev plačamo,” je dodal. Nekoliko bo plačilo sicer izboljšala oprostitev plačila davka pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev po podjemni pogodbi.

Na vprašanje, ali torej obstaja možnost kasnejšega dviga plačil prek podjemnih pogodb, je Bešič Loredan odgovoril, da bodo počakali do 31. marca, ko pričakujejo prve podatke o učinkih sprejetih ukrepov. Poudaril je, da imajo na voljo vse pravne podlage, da po potrebi stimulirajo tam, kjer bodo ugotovili, “da zadeva ne teče”. Sicer pa bodo po ministrovih besedah na podlagi pridobljenih podatkov o izvajanju ukrepov s 1. januarjem 2024 morda na sistemski ravni uvedli nov sistem plačevanja oz. vrednotenja zdravstvenih storitev.

Mlakar je dodala, da na ZZZS zdravstvene izvajalce že dlje časa pozivajo, da vzpostavijo sistem evidentiranja stroškov po storitvah oz. lastne obračunske evidence, kar je osnova za izmenjavo stališč in “na nek način mogoče za pogajanja pri pripravi sprememb modelov plačevanja”.

Tekom posveta so udeleženci opozorili tudi, da ukrepi nagrajevanja ne vključujejo zaposlenih v domovih za starejše. Minister zagotavlja, da bodo uredili tudi to.

STA