Cene življenjskih potrebščin so bile ob dražjih naftnih derivatih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu za 3,1 odstotka višje kot aprila lani, mesečna inflacija pa je dosegla 1,9 odstotka. Še višja je bila s 3,4 odstotka medletna inflacija po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU.
Kaj je prispevalo največ in kaj najmanj?
Aprilska medletna inflacija je bila za 0,6 odstotne točke višja kot marca in za 0,8 odstotne točke nad inflacijsko stopnjo iz lanskega aprila, je danes objavil statistični urad. Največ, 1,2 odstotne točke, so k inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, v kateri so se cene dvignile za 9,7 odstotka. Z 0,7 odstotne točke so sledile višje cene v skupini prevoz (+4,6 odstotka) in z 0,3 odstotne točke podražitve v skupini zdravstvo (+5,3 odstotka). Po 0,2 odstotne točke so dodali še dražje alkoholne pijače in tobak (+4,3 odstotka), restavracije in nastanitvene storitve (+2,6 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (+1,0 odstotka).
Po drugi strani so bili oblačila in obutev za 2,9 odstotka cenejši kot pred enim letom, kar je inflacijo ublažilo za 0,2 odstotne točke. K visoki 1,9-odstotni mesečni inflaciji pa sta prispevali predvsem podražitvi goriv in maziv za osebna prevozna sredstva (+18,6 odstotka) ter počitniških paketov (+15,7 odstotka). Podražitev v prvi skupini je inflacijo dvignila za 0,8 odstotne točke, dvig cen v drugi pa za 0,5 odstotne točke. Medletna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila aprila pri 3,4 odstotka, kar je eno odstotno točko več kot marca in za 1,1 odstotne točke nad stopnjo iz marca lani. Mesečna rast cen je po tem indeksu aprila znašala 1,8 odstotka.
STA
