Slovenija

Golob: V naslednjih petih letih za popoplavne ukrepe do sedem milijard evrov

Uredništvo , 31.08.23 ob 10:47

Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij pa se bo v naslednjih petih letih namenilo do sedem milijard evrov.

Golob: V naslednjih petih letih za popoplavne ukrepe do sedem milijard evrov

Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij pa se bo v naslednjih petih letih namenilo do sedem milijard evrov, je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za letos v DZ dejal premier Robert Golob. Predlagani rebalans sicer za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov.

Kot je poudaril predsednik vlade, bodo na vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni med 6,7 in sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo “bistveno bolj odporna na podobne ujme”.

V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna.

Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.

Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.

Vlada si obeta okrog 1,3 milijarde evrov od solidarnostnih prispevkov

Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal.

“Prav je, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki,” je nadaljeval premier. Ob tem je menil, da mora tisti, ki ima več, več tudi prispevati. “Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v posegala v razvojne prioritete,” je podčrtal. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti, je dodal.

Spomnil je še, da je vlada obnovo po poplavah zaupala strokovnjakom. “Upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli,” je sklenil.

STA