Vlada po besedah premierja Roberta Goloba v dialogu s socialnimi partnerji in tudi opozicijo za prihodnje leto načrtuje temeljito prevetritev davčne politike. Pri tem pa bosta vlada in koalicija vedno imeli v mislih večino davkoplačevalcev, ne tistih z najvišjimi dohodki in premoženjem, je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ.

Poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) je zanimalo, kakšno davčno politiko lahko gospodarstvo pričakuje v letih 2024, 2025 in naprej. Prepričan je namreč, da mora davčno okolje spodbujati potenciale v Sloveniji za rast dodane vrednosti in dvig blaginje, ne pa jih zavirati.

Golob želi razbremeniti večino

Golob je napovedal, da bo vse prihodnje leto potekala široka javna razprava, kakšno davčno politiko želimo v Sloveniji. Spomnil je na napovedi koalicije, da bo zmanjševala obdavčitev dela in zviševala obdavčitev premoženja, in to vsega premoženja, ne le nepremičnin, še najmanj pa osnovnih nepremičnin.

“Naše davčno okolje ni optimalno, pričakujemo, da ga bomo v 2023 temeljito prevetrili,” je dejal premier.

Je pa predsednik vlade ob tem opozoril, da so že pri ukrepanju za naslovitev energetske draginje v koaliciji zasledovali cilj razbremeniti večino ljudi. Kot je povedal, v Sloveniji manj od povprečne plače zaslužita dve tretjini zaposlenih. V času krize je treba razbremeniti tiste, ki imajo manj, ne tistih, ki imajo več, je bil jasen.

Po prihajajoči jeseni in zimi bo tako po Golobovih napovedih čas za razmislek o tem, kako skozi davke nagraditi vse oblike dela, predvsem na področju nagrajevanja. A tudi v tem primeru je premier napovedal, da bosta vlada in koalicija v mislih vedno imeli večino zaposlenih, ne dveh odstotkov tistih z najvišjimi prihodki ali premoženjem. Ena od novosti v pristopu, ki jo bodo še razširili, je izrazito stimuliranje davčnega okolja za mlade, je dodal Golob.

Po njegovih besedah bo vsaka od davčnih sprememb temeljito obdelana v socialnem dialogu, v javno razpravo pa bo vključena tudi opozicija.

Zadnji dogovori na vrhu EU prek padca cen plina in tudi elektrike hitro znižujejo potencialne proračunske stroške

Glede odnosa koalicija do gospodarstva je predsednik vlade povedal, da se s predstavniki gospodarstva veliko pogovarjajo, na dnevnem redu vsake seje vlade je, kako pomagati podjetjem v tej krizi. Podobno velja za razprave na ravni EU. Davčni ukrepi v tem pogledu na evropski ravni niso omenjani, je rekel Golob. Težave, ki izhajajo iz energetike, so namreč po njegovih pojasnilih tako velike, da jih davki ne morejo kompenzirati.

Zato se članice EU ukvarjajo predvsem s tem, kako zagotoviti stabilne cene energije za podjetja in kako državam omogočiti, da te cene na vzdržnih ravneh ohranjajo s čim nižjimi javnofinančnimi stroški. Zadnji dogovori na vrhu EU prek padca cen plina in tudi elektrike hitro znižujejo potencialne proračunske stroške za ta namen, je ugotavljal.

Druga smer ukrepanja pa je, kako s prehodnimi ukrepi na trgu dela ohranjati zaposlenost v luči negativnih učinkov visokih cen energije ali pomanjkanja povpraševanja na proizvodnjo.

STA