Učenci osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov morajo v mesecu februarju sprejeti odločitev in izbrati izobraževalni program in bodoči poklic. Gre za pomembno in težko odločitev, še posebej v času velikih tehnoloških sprememb, ki zahtevajo od posameznika veliko fleksibilnosti, prilagajanja in nenehnega učenja. “Odločitev za poklic je vsekakor pomembna in težka, ni pa enkratna in dokončna. Nekateri poklici izginjajo, nastajajo novi, potrebno se je nenehno prilagajati novim razmeram. V življenju praviloma ne bomo opravljali samo enega poklica, saj se trg dela neprestano spreminja in od nas zahteva pridobivanje novih znanj in veščin,” nam je povedala Mirjana Zgaga z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Najpomembneje je, da pri odločanju za izobraževalni program in poklic prisluhnemo sebi

“Načrtovanje izobraževalne in poklicne poti zahteva od posameznika veliko energije, saj vključuje številne aktivnosti. Najprej moramo spoznati sebe, svoje želje, sposobnosti, osebnostne lastnosti. Pridobiti moramo tudi čim več informacij o šolah, izobraževalnih programih in spremljati informacije na trgu dela – ponudbo in povpraševanje po poklicih in možnosti zaposlitve. Na osnovi tako zbranih informacij si bomo lažje postavili realne cilje in izbrali pravo pot do želenega poklica. Najpomembneje pa je, da pri odločanju za izobraževalni program in poklic prisluhnemo sebi, razmislimo o tem, kaj nas veseli, kaj radi počnemo. Če bomo izbrali nekaj, kar nam je blizu, bomo motivirani za učenje in pridobivanje novih znanj in spretnosti in bomo kasneje svoj poklic opravljali z veseljem in predanostjo, kar nam bo prineslo zadovoljstvo in uspešnost pri delu,” še dodaja sogovornica.  Za lažje odločanje pa se je dobro zavedati, da nobena odločitev ne bo popolnoma skladna in tudi ne popolnoma neskladna z našimi željami, interesi, kompetencami ter da posamezne odločitve niso tako usodne, kot mislimo.

Najbolj iskani poklici:

• na področju informatike (inženirji računalništva in informatike, analitiki in snovalci informacijskih sistemov, strokovnjaki za računalniško podporo),
• na področju elektrotehnike (inženirji elektrotehnike, monterji in vzdrževalci inštalacij in naprav, elektroinštalaterji, elektromehaniki),
• na področju kovinarstva (varilci, ključavničarji, orodjarji, strugarji, monterji kovinskih konstrukcij, monterji vodovodnih naprav, monterji klimatskih naprav, inženirji strojništva),
• na področju gradbeništva (zidarji, tesarji, slikopleskarji, polagalci keramičnih ploščic, fasaderji, izvajalci suhomontažne gradnje),
• na področju prometa (vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev – predvsem v mednarodnem prometu),
• na področju gostinstva in živilstva (kuharji, natakarji, mesarji, peki kruha in peciva),
• na področju zdravstva (zdravniki specialisti, zobozdravniki, fizioterapevti, strokovnjaki za zdravstveno nego, defektologi v zdravstvu in socialnem varstvu, logopedi za individualno govorno terapijo).

Na trgu dela je veliko strukturno neskladje

Kot še poudarja Mirjana Zgaga, zagotovo drži, da je na trgu dela veliko strukturno neskladje. V letu 2021 so delodajalci na nivoju Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor, sporočili skupno 18.600 prostih delovnih mest, največ s področja predelovalne dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva ter drugih poslovnih dejavnosti. Izstopale so potrebe po varilcih, elektoinštalaterjih, orodjarjih, usmerjevalcih in raznašalcih pošte, voznikih tovornjakov in vlačilcev, strokovnih delavcih za zdravstveno nego, natakarjih, delavcih za preprosta dela v predelovalni industriji, strugarjih, zidarjih, varnostnikih, skladiščnikih.

Skupno se je v letu 2021 iz Območne službe Maribor odjavilo 9.000 oseb zaradi zaposlitve, od tega 30 odstotkov mladih, tudi s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

“Skupno se je v letu 2021 iz Območne službe Maribor odjavilo 9.000 oseb zaradi zaposlitve, od tega 30 odstotkov mladih, tudi s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Tako nikakor ne moremo reči, da tudi na drugih področjih – družboslovnih, naravoslovnih ni zaposlovanja, vendar je teh priložnosti manj, kot je na trgu kadra s to izobrazbo.”

Univerza v Mariboru: Ponudba študijskih programov in interes kandidatov po poklicih prihodnosti sledita povpraševanju

Na Univerzi v Mariboru (UM) spremljajo zanimanje študentov za študij, prav tako pa spremljajo tudi potrebe na trgu delovne sile in z različnimi deležniki usklajujejo tako spremembe obstoječih študijskih programov ter pripravo novih. Po podatkih, ki jih beležijo v Prijavno-informacijskem centru Univerze v Mariboru, ponudba študijskih programov in interes kandidatov po poklicih prihodnosti sledita povpraševanju. “Glede na podatke o številu prijavljenih kandidatov na posamezne študijske programe v zadnjih letih beležimo povečan interes kandidatov za študij računalništva, informatike, medijskih komunikacij, strojništva ter mehatronike, prav tako na naravoslovnih študijskih programih, kot sta matematika in kemija, ter na študijskih programih s področja zdravstvenih ved in medicine. Med družboslovnimi in humanističnimi poklici prevladujejo predvsem predšolska vzgoja in nekateri drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev. Področje načrtovanja vpisa smo vključili med dolgoročne in strateške cilje, s katerimi se bomo na Univerzi v Mariboru ukvarjali do leta 2030. Zavedamo se, da morajo aktivnosti teči v dialogu z deležniki in v dogovoru med vsemi javnimi univerzami (in drugimi visokošolskimi zavodi na področju terciarnega izobraževanja).”

Za te študijske smeri je interes mladih manjši

Na Univerzi Maribor pa so za nas izpostavili tudi študijske smeri, kjer beležijo razmeroma slab interes. Tako beležijo slabše vpise na naravoslovno-tehniške pedagoške študijske programe, in to kljub vsem aktivnostim, ki se kontinuirano in vsestransko izvajajo za povečano prepoznavnost in zanimanje dijakov za študij na teh študijskih programih in kljub dokazano kompetentnim diplomantom teh študijskih programov, ki imajo na Univerzi v Mariboru že več-desetletno tradicijo. “Zato lahko že kmalu pričakujemo pomanjkanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev s teh področij, kar lahko dolgoročno negativno vpliva na kvaliteto izobraževanja, na slabše znanje učencev in dijakov ter njihovo manjše zanimanje za naravoslovno-tehniške poklice,” so še pojasnili ter dodali, da bi bilo treba za spremembo opisanega trenda ponovno prepoznati in dvigniti ugled učiteljskega poklica v družbi. Izpostavili bi radi tudi nekatere študijske programe s področja družboslovja in humanistike, kot so na primer germanistika, prevajalske študije (nemščina), študij materinščine ter madžarskega jezika in književnosti.

Na Univerzi v Mariboru že tretje leto zapored vpisujejo tudi v študijski program 1. stopnje Krizni management. Kot so za nas pojasnili na UM, gre za študijski program, ki je izrazito aplikativno naravnan in pokriva znanja tako s področja metodologije kot reševanja praktičnih problemov kriznega managementa. V študijskem programu so zajete vsebine obvladovanja tveganj in negotovosti, operativnega kriznega upravljanja v različnih organizacijah, operativnega dela na področju vodenja in koordiniranja kriznega odzivanja ter načrtovanja in organiziranja dela s kadri. “Glede na trenutni čas in prostor ter glede na trende, ki nakazujejo negotovosti, bi si vsekakor želeli spodbuditi k vpisu večje število študentov. Gre namreč za znanja, potrebna v vseh organizacijah, ki omogočajo posredovanje in reševanje kriznih situacij na področju notranjega obvladovanja tveganj v organizacijah, zunanjega obvladovanja tveganj, vezanih na organizacije, in zunanjega obvladovanje tveganj, ki segajo izven okvira organizacij,” so dodali.

Na področju storitev bi radi izpostavili univerzitetni študij turizma, saj kot globalna družba potrebujemo več znanja v turizmu. Tudi v Sloveniji imamo problem managementa v turističnem gospodarstvu, saj je diplomantov s področja turizma, v managementu in vodstvu turističnih organizacij malo, posledično pa sektor ni prilagojen na podnebne spremembe in disruptivne dogodke.

Na področju tehnike so izpostavili predvsem študij elektrotehnike in telekomunikacij, saj mladi teh študijskih programov ne izbirajo v takšni meri, kot bi jo potrebovala naša družba, prav tako pa je vidno tudi pomanjkanje kadra s področja logistike: “Še posebej v času epidemije je namreč varna in odporna oskrba postala prioriteta v evropskem prostoru, ta pa zahteva tudi managerja logistike in oskrbovalnih verig s specifičnimi znanji za obvladovanje tveganj negotove oskrbe, strategij obvladovanja oskrbe in optimizacijskih tehnik ter tehnoloških znanj in odlične digitalne pismenosti.”

Potencial pa na Univerzi v Mariboru vidijo tudi v študijskih programih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, in sicer zaradi pomembne vloge kmetijstva v procesu trajnostne samooskrbe s hrano, zato so nacionalnega in strateškega pomena vsi študijski programi, ki so povezani s širšim področjem kmetijstva, biološke pridelave hrane in trajnostne oskrbe.

Po zaključku prijavno-vpisnega postopka se lahko zgodi, da s zaradi premajhnega zanimanja študijski program ukine. Kot so za nas pojasnili na Univerzi v Mariboru, je to značilno predvsem za podiplomske študijske programe, za dodiplomske študijske programe pa ne, saj se ti izvajajo tudi v primeru manjšega vpisa: “Na Univerzi v Mariboru namreč zasledujemo strateški cilj iz preteklega strateškega obdobja, tj. osredotočenost na kakovostnejše poučevanje in učenje z manjšim številom študentov v okviru manjšega števila optimalneje zasnovanih prednostnih študijskih programov ob primarnem zasledovanju doseganja definiranih kompetenc v posameznih študijskih programih.”

Vpis na posamezni program je odvisen tudi od števila prijavljenih kandidatov

Vsi dodiplomski študijski programi, torej visokošolski strokovni kot univerzitetni, imajo enake vpisne pogoje, ki so skladni z Zakonom o visokem šolstvu. Vsak izmed kandidatov mora namreč izpolnjevati osnovne vstopne pogoje za študij, tj. uspešno zaključen srednješolski program ter opravljena splošna oz. poklicna matura (s petim predmetom splošne mature), če študijski program to omogoča. Seveda pa je vpis na posamezen študijski program odvisen tudi od tega, ali se nanj v nekem prijavnem roku prijavi več kandidatov, kot je članica razpisala vpisnih mest. V takem primeru se kandidati rangirajo glede na uspeh v tretjem in četrtem letniku srednje šole ter glede na uspeh opravljene splošne oziroma poklicne mature. Ali bodo sprejeti v študijski program, je odvisno od števila točk, ki jih prinese njihov uspeh.

Na mariborski univerzi znova beležijo večanje števila študentov

V študijskem letu 2021/22 se je na Univerzo v Mariboru vključno z absolventi vpisalo skupno 14.078 študentov. V lanskem študijskem letu jih je bilo 13.949, leto ped tem pa 13.376. Na univerzi ugotavljajo, da se je število vpisanih po nekajletnem trendu upadanja stabiliziralo oziroma po letu 2021/22 znova beležijo rast. Porast je v največji meri posledica večjega števila vpisanih tujih študentov.

Vedno več študentov razmišlja tudi o možnosti zaposlitve po zaključku študija

“Na Univerzi v Mariboru menimo, da študentje večinoma izbirajo svoj študij na podlagi interesov, prav gotovo pa jih vedno več razmišlja tudi o njegovih zaposlitvenih možnostih po zaključku študija.”

Ker se trg delovne sile konstantno spreminja, kandidati za študij nimajo nobene garancije za to, da se bodo po zaključenem študiju lahko zaposlili.

Seveda pa bodočim študentom svetujejo, da že pred informativni dnevi razmislijo, katere fakultete bodo obiskali, si priskrbijo čim več informacij, obiščejo fakultetne spletne strani ter spletno stran Univerze v Mariboru, namenjeno informacijam o študiju. Ob tem pa na UM opozarjajo: “Dijaki naj bodo pozorni tudi na dogodke izven teh terminov, saj bodo mnoge fakultete Univerze v Mariboru organizirale spletne predstavitvene dogodke že pred samimi informativni dnevi. Prav tako naj obiščejo spletno stran Študentskih domov Maribor, v kolikor bodo med študijem potrebovali nastavitev. Prav tako svetujemo, da na družbenih omrežjih Facebook, Instragram, Youtube, poiščejo Univerzo v Mariboru in njene članice ter nam sledijo tudi tam.”

S pravimi in zadostnimi informacijami je tudi odločitev za študij lažja. Na Univerzi v Mariboru se zavedajo, da je odločitev za študij ena najpomembnejših življenjskih odločitev za mlade, zato temu namenjajo veliko pozornosti in se trudijo, da bodočim študentom skozi vso leto ponudijo zadosti koristnih informacij. Pristojne službe univerze in njenih članic tako izvajajo za dijake, starše ter druge zainteresirane za študij na srednjih šolah, različnih sejemskih prireditvah in v informativnih oddajah predstavitve prijavno-sprejemnega postopka in študija na Univerzi v Mariboru. Kandidati se lahko za informacije o prijavi in študiju obrnejo tudi na Visokošolsko prijavno-informacijski center Univerze v Mariboru, kjer jim bodo svetovalci osebno svetovali v zvezi z vpisnim postopkom na Univerzo v Mariboru. Pred izbiro smeri izobrazbe, naj bodoči študent razmisli, kaj ga veseli, kateri poklic bi želel opravljati ter kakšne so možnosti, da z izbranim študijem to tudi doseže.

Tudi za načrtovanje karieri in izbire bodoče študijske smeri ni nikoli prezgodaj. Zato na Univerzi v Mariboru omogočajo dijakom, da aktivnosti kariernega razvoja razvijajo že v času srednješolskega izobraževanja s pomočjo Kariernega centra Univerze v Mariboru. Ta podpora se nadaljuje, tudi ko študent prestopi prag fakultete, saj so mu ponujene neštete možnosti, da v okviru kariernega svetovanja vstopi v stik s potencialnih delovnim okoljem in se predstavi bodočim delodajalcem. Da se bo študent na trgu dela boljše znašel, so mu lahko v veliko pomoč tudi delavnice za krepitev mehkih veščin: “Na univerzi tako skrbimo za informiranje mladih o kariernih priložnostih. Prizadevamo si, da bi si mladi z našo pomočjo ustvarili prihodnost, ki si jo želijo, saj je prehod na študij pomembna prelomnica v življenju posameznika, odločitev zanj pa naj bo premišljena.”

Pomembno je, da posameznik spoznava, raziskuje in pozna svoje želje, cilje in interese, saj s tem lažje razvija kariero na področju, ki mu je dejansko blizu in predstavlja aktivno povezavo z njegovimi interesi. Posledično je zadovoljstvo pri delu in tudi osebni razvoj lahko veliko večji, kot v primeru, da zadeve prepustimo naključju. Krepitev radovednosti po odkrivanju novega, neznanega in vedoželjnost sta dobra popotnika pri razvoju kariere.

Zavedamo se, da je pridobivanje znanja ena izmed najtežjih nalog. Vendar vemo, da je z znanjem mogoče premagati marsikatero oviro. Zato svetujemo dijakom, da imajo pred seboj cilj in izkoristijo kar največ priložnosti, ki jim bodo ponujene.

Delodajalci v Mariboru napovedujejo več kot 3.600 zaposlitev

Po rezultatih jesenske analize Napovednik zaposlovanja delodajalci v Sloveniji v prvem polletju napovedujejo 2,8-odstotno rast zaposlenosti. Največ na območju Območne službe Ptuj, 3,7 odstotka, sledi Območna služba Maribor s 3,1 odstotka. Delodajalci napovedujejo največ zaposlitev v Ljubljani (42 odstotkov vseh oz. 13.845), sledi zaposlovanje v Mariboru s 3.672 zaposlitvami, kar predstavlja 11 odstotkov vseh napovedi.

Država izobraževanje mladih v poklicih, kjer je primanjkljaj, spodbuja s štipendijami

Država z različnimi oblikami pomoči, štipendijami, spodbuja izobraževanja mladih v poklicih, kjer je na trgu dela primanjkljaj. Govorimo o
Zoizovih štipendijah, ki so namenjene dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Štipendije za deficitarne poklice so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest.

Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (2020–2024), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije. Štipendija znaša 102,40 evrov mesečno. Vsako leto je podeljenih do 1000 štipendij. Deficitarna štipendija se lahko dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko. Štipendijo za deficitarne poklice so v šolskem letu 2021/2022 lahko pridobili dijaki, ki prvič obiskujejo 1. letnik srednjega poklicnega izobraževanja in se bodo izobraževali za naslednje poklice: kamnosek, mehatronik operater, inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar/orodjarka, elektrikar/elektrikarka, avtokaroserist/avtokaroseristka, pek/pekarka, slaščičar/slaščičarka, mesar/mesarka, tapetnik/tapetničarka, mizar/mizarka, zidar/zidarka, tesar/tesarka. klepar-krovec/kleparka-krovka, izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka, pečar-polagalec keramičnih oblog/pečarka-polagalka keramičnih oblog, gozdar/gozdarka, dimnikar/dimnikarka, steklar/steklarka in  tehnik/tehnica steklarstva.

Štipendije Ad futura so namenjene študiju v tujini za izboljšanje strokovne usposobljenosti, zagotovitvi kadrov za razvoj in inovacije na različnih znanstvenih področjih ter prenosu znanja in dobrih praks, da se izboljša konkurenčnost slovenskega gospodarstva (izobraževanje, študijski obisk, tekmovanja). Na voljo so tudi kadrovske in državne štipendije.