Zakon o orožju ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb ter podjetnikov v zvezi z orožjem z namenom varovanja življenja, zdravja, varnosti ljudi in javnega reda. Prav tako določa nabavo, posest in promet z orožjem med državami članicami Evropske unije.
Po zakonu se orožje opredeljuje kot predmet, ki je izdelan ali prilagojen za izstreljevanje krogel, šibrov ali drugih izstrelkov pod pritiskom, ali za razprševanje plina, tekočine ali drugih snovi. Orožje se deli na strelno in nestrelno, ter ognjeno ali hladno. Hkrati pa se glede na namen klasificira kot lovsko, športno ali varnostno orožje.
Orožja se kategorizirajo na njihov status in pogoje za pridobitev in posest:
- Kategorija A – prepovedano orožje
- Kategorija B in C – orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje
- Kategorija D – orožje, ki ga je potrebno prijaviti
Razlika med lovskim, športnim in varnostnim orožjem
Varnostno orožje vključuje kratko in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov, ki jih določi minister za notranje zadeve. V RS je kot varnostno orožje dovoljeno uporabljati polavtomatska ali repetirna kratkocevna strelna orožja kategorije B do vključno kalibra 12,7 mm ter plinsko orožje kategorije D. Gospodarskim družbam, podjetnikom in pravnim osebam, ki so obvezane organizirati službo varovanja, se lahko izjemoma izda nabavno dovoljenje in orožni posestni list tudi za drugo orožje kategorije B, avtomatsko strelno in vojaško orožje kategorije A, če je s posebnim aktom vlade RS ali zakonom izrecno predpisano za izvajanje nalog varovanja.
“Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki (zanj imajo izdano pooblastilo za nošenje orožja) pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa orožja ni dovoljeno nositi. Varnostno orožje, za katerega imajo posamezniki izdan orožni list za varnost, pa se lahko nosi povsod, kjer to ni izrecno prepovedano,” sporočajo iz Ministrstva za notranje zadeve.
Športno orožje je strelno orožje, ki ga tudi določi minister za notranje zadeve, vključno s kalibri, na predlog ministra, pristojnega za šport. Gre za orožje iz kategorije A6.a, A7, B1, B4, B5.b, B6.b, B7.b, B9, C1, C2, C4, C7, D3, D7, do kalibra 12.7mm (risana cev) oziroma 10 (gladka cev). Z MNZ razložijo, da se: “športno orožje sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati. V procesu športne vadbe oziroma na tekmovanju v športni panogi, v kateri se uporablja orožje in ki ima evidentiran uradni tekmovalni sistem v RS v skladu z zakonom, ki ureja šport, se sme orožje nositi tudi izven območja strelišča, če to zahtevajo mednarodna tekmovalna pravila (npr. biatlon).”
Lovsko orožje je dolgo in kratkocevno strelno orožje kategorij B1, B5, B6, C1, C2, C3 in D1 ter B4, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu, vendar le če nabojnika ni mogoče napolniti z več kot dvema nabojema. “Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču v skladu s predpisi o lovstvu in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati. Minister, pristojen za lovstvo, nadalje določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča,” objasni MNZ.
Določbe Zakona o orožju NE veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.
“Izdaja orožne listine za športno, lovsko ali varnostno orožje je odvisna od pogojev, ki jih imetnik orožja izpolnjuje, ter različne vrste orožnih listin pa pomenijo tudi različne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz orožne listine,” nam sporočajo iz MNZ. Orožni list za športno in lovsko orožje je veljaven dvajset let, za varnostno orožje pa deset let. Po preteku veljavnosti omogoča orožni list le posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja.
MNZ poudarja, da “v vseh primerih orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo oziroma tako, da se ogroža osebna varnost ali varnost koga drugega.”
Kdo lahko pridobi orožno listino?
Za izdajo orožnih listin je treba izpolnjevati več pogojev, med katerimi so polnoletnost, zanesljivost, upravičenost do izdaje, opravljen zdravniški pregled ter preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Poleg tega ne sme biti zadržkov javnega reda. Orožna listina se izda za orožje kategorij B, C, D1 in D5.
Zadržki javnega reda se pojavijo, če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in če je pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
Orožne listine se med seboj razlikujejo:
- dovoljenje za nabavo orožja,
- dovoljenje za nabavo streliva,
- dovoljenje za posest orožja,
- dovoljenje za zbiranje orožja,
- orožni list (dovoljuje posest in nošenje vpisanega kosa orožja),
- orožno posestni list (izda se pravnim osebam),
- pooblastilo za nošenje orožja,
- pooblastilo za prenos orožja,
- priglasitveni list (dovoljuje posest kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja).
Orožna listina se ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
Posameznik lahko pridobi orožno listino, če dokaže upravičen razlog, kot je ogroženost njegove osebne varnosti v tolikšni meri, da potrebuje varnostno orožje. Poleg tega je upravičen do lovskega ali športnega orožja, če predloži dokazilo o članstvu v organizaciji, ali pa predloži dokaze o podaritvi, dedovanju ali izkaže interes za zbiranje orožja.
Posameznik se šteje za nezanesljivega, če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, mu je bila odvzeta opravilna oziroma poslovna sposobnost, je odvisen od alkohola ali mamil, ali če okoliščine v katerih živi kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja.
Preizkus znanja o ravnanju z orožjem
Preizkus znanja o ravnanju z orožjem je eden od pogojev, ki jih mora posameznik izpolnjevati za nabavo orožja oziroma pridobitev orožne listine. Posameznik lahko pristopi k preizkusu pred komisijo, če je že opravil usposabljanje pri enem od izvajalcev. To je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve za izvajanje le-tega.
Opravljen preizkus znanja se šteje kot veljaven, če je posameznik tega opravil v skladu s predpisi o nošenju orožja v državnih organih. Prav tako velja za lovske pripravnike, ki so člani lovske družine in predložijo potrdilo o opravljenem preizkusu znanja v skladu s predpisi o lovstvu. Varnostniki, ki so opravili preizkus znanja v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, prav tako izpolnjujejo te pogoje.
Eden od pogojev za pridobitev orožne listine je tudi zdravstvena zmožnost za posest ali nošenje orožja. Ta pogoj se preveri na zdravniškem pregledu, ki vključuje tudi psihološki pregled. Posameznik tega opravi v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki ga pooblasti minister za zdravje v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Pregled zajema identifikacijo posameznika, anamnezo (splošno, družinsko, socialno, delovno, osebno in specialno), pregled zdravstvene dokumentacije ter klinični pregled vseh organov in organskih sistemov, s poudarkom na psihičnem stanju, centralnem in perifernem živčevju ter čutilih.
Črni trg z orožjem v Sloveniji
S policije so nam odgovorili, da namenjajo veliko pozornost problematiki nezakonitega orožja v Sloveniji in v okviru svojih pooblastil in nalog izvajajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje posedovanja in tranzita nelegalnega orožja. Sporočajo, da je “delo policije usmerjeno v odkrivanje vnosa nezakonitega orožja v Slovenijo, zato na celotnem območju države izvaja nadzore v cestnem, železniškem in letalskem prometu in varnostne akcije z namenom odkrivanja nelegalnega orožja.” V Policiji ocenjujejo, da so pri odkrivanju nelegalnega orožja uspešni.
Dodajo, da ne gre za zelo velike količine takšnega orožja. Glede na razpoložljive statistične podatke in na vedenje o problematiki ocenjujejo, da se trg ne širi oziroma, da problematika na področju orožne zakonodaje ostaja v dosedanjih okvirih. Razložijo, da se: “orožje sicer nabavlja na črnem trgu od posameznikov, ki so vključeni v posamezne hudodelske skupine, ki pa največkrat niso specializirane samo za nabavo in preprodajo orožja. Pogosto gre za povsem priložnostni/dodatni posel. Nekaj orožja je pridobljenega po naročilu iz načrtovanih vlomov oziroma tatvin. Pomemben del nabave je splet, darknet. Cene na črnem trgu so višje od uradnih in so zelo spremenljive, odvisne od ponudbe in povpraševanja, ključno pa je dejstvo, da cena posameznega kosa ilegalnega orožja od izvorne ciljne države lahko naraste tudi do desetkrat.”
Največ nezakonitega orožja še vedno prihaja z Zahodnega Balkana. Manjši del je ukraden od pooblaščenih prodajalcev v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Pomemben delež izhaja iz tatvin fizičnim osebam z ustreznimi dovoljenji. Slovenija je tranzitna država pri izvrševanju kaznivih dejanj tihotapljenja orožja, ki jih izvajajo kriminalne združbe. Večina orožja je namenjenega naročnikom v skandinavskih državah, Franciji, Nemčiji, Nizozemski itd. Za Slovenijo velja, da je največ nelegalnega orožja zaradi ljubiteljstva do orožja, občutka varnosti, kriminalne dejavnosti/statusnega simbola.
