Potem ko je Inštitut za ekonomska raziskovanja izračunal nov znesek minimalnih življenjskih stroškov, ki med drugim vpliva na višino minimalne plače, Delavska svetovalnica opozarja na spremembe pri metodologiji. Zaradi spremembe intervala izračun namreč upošteva izdatke za življenjske potrebščine iz ankete o porabi v gospodinjstvih iz leta 2018.
Višino potrebno ugotoviti najmanj vsakih šest let
Kot je v javnem pismu generalnemu direktorju Statističnega urada RS Tomažu Smrekarju, ministru za delo Luki Mescu in premierju Robertu Golobu spomnil vodja svetovalnice Goran Lukić, je treba višino minimalnih življenjskih stroškov po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ugotoviti najmanj vsakih šest let na podlagi primerljive metodologije.
Višina minimalnih življenjskih stroškov je bila nazadnje izračunana leta 2017, in sicer na podlagi raziskovanja o porabi v gospodinjstvih iz leta 2015 in povprečnih mesečnih cen v obdobju januar-oktober 2016. Tudi takrat je raziskavo opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja, je pojasnil Lukić. Nov izračun pa je po njegovem vedenju postavljen na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2018 in po povprečnih najnižjih cenah v drugi polovici septembra 2022.
So se spremenile pogostosti izvajanja?
Pomembno tako vplivajo izdatki za življenjske potrebščine, pripravljeni na osnovi mikropodatkov ankete o porabi v gospodinjstvih 2018. “In kot vem, je prišlo do spremembe v pogostosti izvajanja tega raziskovanja. Referenčna obdobja so do zdaj bila triletna, na primer 2012, 2015, 2018, kar je tudi zapisano v metodoloških pojasnilih. No, glede na pregled letnih programov statističnih raziskovanj pa je naslednja anketa o porabi v gospodinjstvih predvidena za leto 2022, in prva objava rezultatov za 20. oktober 2023,” je opozoril.
Avtorji najnovejšega izračuna minimalnih življenjskih stroškov po njegovih besedah opozarjajo, da bi, če bi čakali na podatke iz ankete o porabi v gospodinjstvih 2022, presegli najmanj šestletni presledek med ocenami minimalnih življenjskih stroškov, zato so uporabili mikropodatke iz leta 2018.
“Zakaj zdaj kar naenkrat štiriletni intervali pri izvajanju ankete o porabi v gospodinjstvih? Tudi naslednja raziskava je predvidena za leto 2026? Kdo je spremenil ta interval? Kajti ravno ta sprememba je pomenila, da so avtorji najnovejše raziskave o minimalnih življenjskih stroških gledali podatke ankete iz 2018,” je kritičen.
Neposreden vpliv na višino minimalne plače
Zanima ga, ali je ta sprememba v intervalih ankete morebiti povezana s spremembami zakona o minimalni plači, po katerih se višina minimalne plače določi najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
In tako ima na znesek minimalne plače neposreden vpliv tudi dejstvo, da se pri izračunu minimalnih življenjskih stroškov uporabljajo mikropodatki ankete o porabi v gospodinjstvih iz leta 2018, in ne iz 2021, kot bi se, če bi bili intervali med raziskavami triletni. Kot so bili vse do sedaj.
“Na novo ocenjena višina minimalnih življenjskih stroškov ima torej neposredni vpliv na znesek minimalne plače,” je podčrtal Lukić. “In tako ima na znesek minimalne plače neposreden vpliv tudi dejstvo, da se pri izračunu minimalnih življenjskih stroškov uporabljajo mikropodatki ankete o porabi v gospodinjstvih iz leta 2018, in ne iz 2021, kot bi se, če bi bili intervali med raziskavami triletni. Kot so bili vse do sedaj,” je sklenil.
Znesek minimalnih življenjskih stroškov se je po zadnjem izračunu glede na leto 2017 zvišal za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Minimalna plača bo na ta način leta 2023 znašala najmanj 803,80 evra neto (letos 778,40 evra neto). Zvišala se bosta tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, saj izračun minimalnih življenjskih stroškov vpliva tudi na te socialne transferje.
STA
