Z delom bodo začeli že v drugi polovici naslednjega tedna.

Fotografija je simbolična.

Ograja na meji je bila postavljena kot začasen instrument, je po seji vlade povedala notranja ministrica Tatjana Bobnar. Migracije so del sodobnih družb, zato je najučinkovitejša migracijska politika zagotavljanje varnih in zakonitih migracij, je dodala. Slovenska vojska bo z odstranjevanjem žice začela v drugi polovici naslednjega tedna.

Vlada se je z načrtom že seznanila

Odstranitev ograje na meji in hitri in učinkoviti azilni postopki za vse, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, so ena od prednostnih nalog vlade. Ograja je bila postavljena kot začasen instrument, nesprejemljivo je, da postane trajen element migracijske politike, saj migracije niso krizne po sebi ampak so stalnost sodobnih družb, meni Bobnarjeva.

Na ministrstvu za notranje zadeve so zato pripravili načrt odstranjevanja ograje na meji. Vlada se je z načrtom seznanila in danes sprejela sklep, da Slovenska vojska v drugi polovici naslednjega tedna začne odstranjevanje žične ograje na meji s Hrvaško. Po predvidevanjih vojske je moč dnevno odstraniti do 200 metrov žice, odstranjevanje naj bi bilo tako končano v 150 delovnih dneh, je dejala ministrica.

Policija bo še naprej zagotavljala varnost in nadzorovala državno mejo

Na pobudo Bobnarjeve je ministrstvo ustanovilo novo posvetovalno telo, ki bo temeljilo na treh stebrih – dialogu s civilno družbo, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje. Na četrtkovem prvem sestanku so se sodelujoči strinjali, da novo telo obeta upanje za stabilno in konsistentno migracijsko politiko, ki naslavlja vse in širi polje svobode, demokracije in človekovih pravic, je dodala.

Posamezne podskupine posvetovalnega telesa bodo vodili Simona Zavratnik, državni sekretar Branko Lobnikar in Polona Mozetič, vsi iz kabineta notranje ministrice. Vanje pa bodo vključeni tudi predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev. Telo se bo zavzemalo za varnejše migracijske poti, za učinkovitejše azilne postopke in postopke za pridobivanje dovoljenj za prebivanje, olajšanje pogojev za mednarodno zaščito in sistematično vključevanje v družbo.

Prosilce za azil je po besedah Bobnarjeve treba sistematično vključevati v družbo in na trg dela ter jim omogočiti učenje jezika, ob tem pa preprečevati izkoriščanje delavcev.

Policistom je že posredovala usmeritve naj bodo posebej pozorni na zaščito ranljivih skupin in naj zagotovijo individualno obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito ter evidentirajo, da so jih seznanili s pravicami. Policija bo še naprej zagotavljala varnost in nadzorovala državno mejo, tako s prisotnostjo na teh območjih kot z vsemi sredstvi, ki jih že uporablja, je poudarila Bobnarjeva.

STA