Ali smo zaradi spomladanske utrujenosti upravičeni do bolniške?

Marsikdo se sprašuje, ali se za terminom spomladanska utrujenost skriva mit ali tudi resnica. Mnenja so deljena; nekateri so prepričani, da utrujenost človeka nikakor ne more biti pogojena z letnim časom, spet drugi menijo, da naše telo pozimi, ko se manj gibamo, postane okornejše, ko pa posije sonce in dobimo novo energijo, pa nas telo ne more dohajati. Za odgovore na ta in podobno vprašanja smo se obrnili na Dejana Kupnika, dr. med., specialista družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Leta 2018 so ga razglasili za Štajerskega zdravnika leta v kategoriji družinski zdravnik. 

Ali je spomladanska utrujenost znanstveno in medicinsko potrjena ali je to zgolj termin, ki je močno razširjen med ljudmi?

V klasičnem medicinskem pogledu spomladanska utrujenost ni neka bolezenska entiteta, ki bi jo lahko klasificirali in bi imela zdravstvene, delovne, pravne in druge implikacije. Seveda pa njenega dejstva in pojavnosti med ljudmi ne moremo ovreči, tudi če nimamo oprijemljivih znanstvenih dokazov. Dejstvo je, da se spomladanska utrujenost med populacijo pojavlja, dejstvo je tudi, da to ni bolezensko stanje, čeprav bi si marsikdo, ki se mu to pojavlja, to želel v smislu izkoriščanja absentizma z dela, in dejstvo je, da se hitreje pojavi pri tistih, ki že trpijo za katero od kroničnih težav, ki lahko same po sebi vodijo v kronično utrujenost, pomanjkanje volje, energije.

V katerih mesecih se najpogosteje pojavlja? Kako se motnje, če do njih pride, kažejo pri posamezniku?

Kot že poimenovanje težave pove, se spomladi oziroma nekje od konca februarja pa tja do konca maja v določenem odstotku populacije pojavijo neopredeljeni simptomi prekomerne utrujenosti, celo psihofizične izčrpanosti, pospanosti, brezvoljnosti, pomanjkanje energije, težave s spanjem, nihanje razpoloženja. Sočasno se lahko pojavijo tudi neopredeljene bolečine v mišicah in sklepih, glavoboli, motnje razpoloženja, omotica. Značilno je, da tem simptomom v diagnostiki ne najdemo neke pomembne organske podlage oziroma vzroka.

Kakšni so vzroki za te simptome?

Verjetna podlaga tem nebolezenskim, sicer včasih precej neprijetnim, a popolnoma nenevarnim težavam, so verjetno nevrohormonalna ciklična nihanja, značilna za naše telo, tudi glede na določene dele leta, količino sončne svetlobe, preskrbljenosjo z energetskimi zalogami, ter drugimi obremenitvami oziroma potrebami. V vseh teh nevrohormonalnih spremembah, ki niso bolezenska, temveč nihanja znotraj sprejemljivih odstopanj, se združujejo in medsebojno prepletajo genetska podlaga, individualne razlike telesnega ustroja in fiziološkega delovanja v določenih zunanjih in notranjih okoliščinah, tudi v zvezi s spremembami zaznavanja svetlobe, količina rednih in izrednih delovnih in drugih obremenitev, kronične bolezni, telesa aktivnost posameznika in njegova skrb za zdrav življenjski slog ter nenazadnje naša psihofizična sposobnost prilagajanja spremembam notranjega in zunanjega okolja in novim okoliščinam.

Telesna nevrohormonalna dejavnost vpliva na vse aspekte delovanja našega telesa in že majhne spremembe, vezane na menjavo letnega časa ter na druge predvsem zunanje vzroke, lahko imajo za posledico sicer nebolezenski vpliv na možgansko funkcijo oziroma na pojav cikličnih nihanj v tem pogledu, prav tako vpliv na določene aspekte prebave, presnove, vzdrževanje ustreznega krvnega tlaka, srčnega utripa in na delovanje ostalih notranjih organov. Prehod iz temnega dela leta v svetlega nas nenadoma izpostavi daljšemu svetlemu delu dneva, poveča se naša aktivnost, hitreje se porabljajo energetske in druge zaloge in vsaj prehodno smo izpostavljeni relativnemu manjku določenih substratov, potrebnih za vzdrževanje nemotenega delovanja telesa in to lahko kulminira v simptomih spomladanske utrujenosti.

Obstajajo kakšne skupine ljudi, ki so spomladanski utrujenosti bolj podvržene?

Ni neke univerzalne formule, s katero bi to lahko predvideli, je pa večja verjetnost, da se spomladanske težave pojavljajo pri kroničnih bolnikih na vseh področjih, nevrološkem, srčno-žilnem, hormonskem, duševnem, imunskem, vključno z alergijami, pri kroničnih vnetnih bolnikih vseh vrst, pri kroničnih slabokrvnostih, ugotovljenih pomanjkanjih železa in določenih vitaminov in mineralov.

Prav tako se težave hitreje pojavijo pri tistih, ki telesno niso aktivni, ki se neustrezno prehranjujejo, so slabše psihično opremljeni za soočanje s stresom in novimi okoliščinami.

Kako poteka zdravljenje, če sploh, tovrstnih simptomov? Kakšna so priporočila?

Opozoril bi, da ni vsaka utrujenost, ki se pojavi spomladi, spomladanska utrujenost. Najpomembneje je najprej izključiti stanja, ki lahko povzročajo podobno klinično sliko in jih je možno najprej diagnosticirati in nato ustrezno zdraviti. To še posebej velja takrat, ko se simptomi utrujenosti, brezvoljnosti in podobno pojavijo prvič, človeka motijo pri vsakodnevnih življenjskih aktivnostih, prej pa teh težav ni imel nikoli. Če se podobne sezonske motnje ponavljajo že dolga leta, je verjetnost, da je v ozadju teh težav kaj resnejšega, majhna.

Vseeno pa lahko hitro spregledamo resnejše stanje in na mestu je neka osnovna ali občasno pri zelo majhnem deležu ljudi celo poglobljena diagnostika. Ponavadi skušamo izključiti slabokrvnost, pomanjkanje železa, vitaminov B12, folata in vitamina D, razna vnetja, ščitnične motnje, elektrolitske motnje, motnje v delovanju ledvic in jeter, tudi tumorske bolezni in krvavitve, predvsem v prebavila.

Ali zaradi spomladanske utrujenosti ljudje odhajajo na bolniško?

Ljudem se po korektno opravljeni diagnostiki, ki ne pokaže bolezenskih psihofizičnih odklonov, zaradi spomladanske utrujenosti ne odpira bolniški stalež. Svetuje se povečanje fizične aktivnosti, zauživanje sveže sezonske hrane, ustrezna hidracija in skrb za psihofizično razbremenitev v obliki rednih sprehodov, hitre hoje, kolesarjenja ali rekreativnega teka, izvajanje dihalnih vaj in sprostitvenih tehnik.

Se lahko tovrstna utrujenost pojavi tudi v drugih letnih časih, ne samo spomladi?

Prav gotovo smo podobni simptomatiki lahko podvrženi tudi v drugih delih leta, saj si vsi nismo enaki, naša nevrohormonalna dejavnost se glede na individualne, genetske, pridobljene in druge okoliščine ter glede na letne čase seveda razlikuje, si pa vsi skupaj delimo nekaj skupnih telesnih odzivov, značilnih za določene dele leta oziroma menjave letnih časov. Sploh pa so k pojavljanju spomladanske utrujenostne simptomatike bolj podvrženi prej omenjeni kronični bolniki s področja duševnih bolezni in taki, ki trpijo za kronično slabokrvnostjo in drugimi kroničnimi obolenji vseh vrst, ter psihofizično neprenehno obremenjeni ljudje.