Analiza podatkov o novih primerih raka kaže, da je bil padec števila diagnoz raka največji v prvem valu epidemije covida-19 aprila 2020, in sicer 30-odstoten, in v prvih mesecih letos v času t. i. omikronskega vala, ko je bil padec 15-odstoten. Strokovnjake upad števila diagnoz skrbi, saj vedo, da je pojavnost raka v populaciji v resnici večja.

Povezano z zaostrenostjo epidemičnih ukrepov

Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je v primerjavi z letom 2019, ko se epidemija covida-19 še ni začela, v zadnjih treh letih število na novo postavljenih diagnoz raka upadlo.

V vseh treh epidemičnih letih so v največjih centrih za obravnavo onkoloških bolnikov, na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, namreč postavili manjše število diagnoz raka. Padec je v letu 2020 znašal šest odstotkov, leto zatem tri odstotke, v prvi polovici leta 2022 pa osem odstotkov.

Manjše število odkritih primerov raka po besedah vodje epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana Vesne Zadnik ni toliko povezano s številom covidnih bolnikov v posameznih obdobjih, pač pa z zaostrenostjo epidemičnih ukrepov.

Težji dostop do družinskih ambulant in strah hoditi k zdravniku

Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, vendar s tem v Sloveniji še vedno nismo nadoknadili manjka iz celotnega obdobja epidemije covida-19, prav tako pa pri tem ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je dvoodstoten.

Čeprav vzrokov za zmanjšanje števila diagnoz raka ne merijo, pa gre po njenih besedah najverjetneje za kombinacijo težjega dostopa do družinskih ambulant, pa tudi dejstva, da so se nekateri zaradi covida-19 bali hoditi v zdravstvene ustanove.

Čeprav vzrokov za zmanjšanje števila diagnoz raka ne merijo, pa gre po njenih besedah najverjetneje za kombinacijo težjega dostopa do družinskih ambulant, pa tudi dejstva, da so se nekateri zaradi covida-19 bali hoditi v zdravstvene ustanove.

Slabše možnosti za zdravljenje in slabša preživetja

Strokovnjake pomanjkanje diagnoz skrbi, saj vedo, da niso povezani z zmanjšanjem števila bolnikov, pač pa bolniki kasneje izvedo za diagnozo. “Vemo, da bolj kot je bolezen razširjena ob diagnozi, slabše so možnosti za zdravljenje in slabša so preživetja,” je poudarila Zadnik.

Zdravstvene delavce in predvsem bolnike je pozvala, naj se zavedajo, da je rak prvi javnozdravstveni problem družbe, zato je nanj treba biti pozoren ter ga odkrivati in zdraviti čim prej.

V prvi polovici letošnjega leta so strokovnjaki največji padec števila diagnoz zabeležili pri raku dojk in prostate (20 odstotkov), nekoliko manjši pri raku debelega črevesja in danke ter nemelanomskem kožnem raku (do 10 odstotkov). Število odkritih krvnih rakov se je po začetnem padcu v času začetka epidemije leta 2020 spet povečalo. Največji padec števila novo odkritih primerov raka je bil v starostni skupini od 50 do 64 let, pri starejših od 80 let pa so bile številke nad pričakovanj.

Napotitve na prvi pregled so bile v prvi polovici 2022 v porastu, napotitve na kontrolne onkološke preglede pa so še vedno v upadu.

Vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji na Onkološkem inštitutu Ljubljana merijo v okviru sektorja epidemiologija in register raka prek spletne platforme onKOvid.

STA