Najprej je svojo boljšo polovico iskala v šovu Sanjskega moškega, nato pa je 32-letna Mariborčanka Nina Radi svojega sanjskega moškega našla, kdo bi si mislil, na Kmetiji. Čeprav se je v šovu obdržala precej dolgo, je zaradi odhoda Ambroža razmišljala o odhodu in opustitvi boja za zmago. Kljub temu da domov ni odnesla naslova zmagovalke, verjame, da je bila nova ljubezen zanjo največja nagrada za sodelovanje v šovu. Z Ambrožem si trenutno urejata svoj novi dom, kot Nina pove, pa se veselita tudi prihodnosti, ko si bosta pod skupno streho ustvarila tudi družino.
Zakaj ste se odločili za sodelovanje v resničnostnem šovu Kmetija?
Za sodelovanje v šovu se nisem odločila sama, ne vem kako in kdo točno me je prijavil. Sprva se sodelovanja nisem najbolj veselila, vendar kot kaže sem se tam morala pojaviti, mogoče je vmes`posredovala usoda`, saj sem s Kmetije odšla z največjo nagrado, svojo ljubeznijo oziroma Ambrožem.
Foto: POP TV
Kako se soočate s popularnostjo, ki ste je deležni po pojavljanju v šovih?
Iskreno, takšne popularnosti in prepoznavnosti nisem nikakor pričakovala. Še manj to, da naju bo toliko ljudi podprlo in navijalo za to, da z Ambrožem ostaneva skupaj tudi po šovu. Res je lep občutek, ko te ljudje z navdušenjem spremljajo in so srečni za vsak najin korak v skupni prihodnosti. Slabih izkušenj, zavidanja in neodobravanja praktično nisva deležna. Res sva oba zelo vesela, da so naju vsi tako dobro sprejeli in začutili. To nama v vsem skupaj daje še dodatno moč in zagon za vse kaj se sledi.
Če primerjate šov Sanjski moški in Kmetijo, sta si podobna? Kje ste se bolje počutili?
Šova sta si popolnoma različna. Sanjskega moškega bi lahko opisala kot `nežnejši šov `, v katerem so romantika, zmenki in nežnejša čustva, medtem ko je šov Kmetija psihično kar naporen šov, poln spletk, zahrbtnosti, nevoščljivosti, borbe za obstanek in umazane igre. Priznam, da sem na kmetiji imela kar težko obdobje, predvsem ko je igro zapustil Ambrož in predvsem zato, ker nisem bila ravno pripadnica določenega klana in sem večji del igre peljala sama z enim zaveznikom. Tako sem se nekako sama borila za obstanek v igri in proti vsem spletkam, ki so me obdajale.
Nina Radi, osebni arhiv
Psihično je bila Kmetija vsekakor veliko napornejša in tudi dalj časa sem preživela tam. Ampak če potegnem črto, sem ravno iz Kmetije odnesla veliko več, kot sem pričakovala. Tu sem spoznala svojega sanjskega moškega, česar nikoli nisem v tem šovu pričakovala, še manj iskala. Verjamem pa, da se vse zgodi z razlogom in če bi morala čez vse še enkrat, bi šla.
Kakšne izkušnje ste pridobili v šovu?
Mene sta oba šova marsikaj naučila, prvi predvsem to, da moram vedno slediti svojemu srcu, drugi pa me je čustveno utrdil. Pred samo Kmetijo sem bila oseba, ki sem si marsikaj jemala k srcu, se osredotočala predvsem na druge in jim dajala prednost ter pri tem pozabljala nase. Prav Kmetija me je naučila, da moram kdaj pomisliti tudi nase, na svoje bližnje in ljudi, ki so ki pomembni. Za vse ostale, ki mi ne želijo toliko dobrega, pa naj ne zgubljam časa in energije, ker ni vredno. Lahko bi tudi rekli, da sem to potrebovala.
Kako težek je bil “preklop” iz življenja pred kamero v “navadno” življenje brez kamer?
Je kar razlika biti zaprt v nekem okolju z ljudmi, ki jih od prej ne poznaš in biti na svobodi z ljudmi, ki so ti blizu. Glede na to, da sem na Kmetiji bila več kot dva meseca, smo se določeni sotekmovalci povezali, vendar pa sem odhod domov nekako komaj čakala, že samo zato, da lahko z Ambrožem normalno zaživiva, brez ljudi, ki naju želijo spraviti narazen oziroma skregati. Vedela sva, da prej ko bova iz tega okolja šla, prej bova srečnejša in mirnejša.
Nina Radi, osebni arhiv
Kakšni so bili odnosi med tekmovalci na Kmetiji in v Sanjskem moškem? Bi svetovali mladim, ki si želijo medijske pozornosti, da se preizkusijo v tovrstnih šovih?
V Sanjskem moškem je bilo bolj pomembno to, ali se z moškim ujameš energijsko in če se s takšno osebo vidiš v prihodnosti. In seveda če se on vidi s katero od tekmovalk. Izbira je bila bolj na strani sanjskega moškega torej. Kmetija pa je popolnoma drugačna. Mislim, da si je težko predstavljati psihični pritisk, ki ga prinese šov Kmetija, saj nikoli ne ves, kdo se bo s kamenčki spravil nate in te poslal v areno. Sotekmovalci se ti dobrikajo in prepričan si, da so tvoji zavezniki, pa ti lahko hitro zarinejo nož v hrbet. Lahko si kmalu razočaran, če ne uvidiš, da nekateri igrajo umazano in niso to, za kar se predstavljajo da so.
Ko se nekdo odloči za udeležbo v šovu, mu svetujem, naj premisli s kakšnim namenom in cilji gre tja. Sama pa ne bi izbrala šova samo zato, da bi bila medijsko prepoznavna, saj je to lahko dvorezen meč.
Na Kmetiji ste se odlično odrezali pri kmečkih opravilih. Se nameravate v podobni vlogi preizkusiti tudi onkraj kamer?
Z mojim dragim gradiva hiško v kraju Strtenica blizu Šentjurja, kjer je res lepa narava in lepo okolje. Gradbenih del in urejanja okolja bo še veliko. Kmetije zagotovo ne bova imela, kakšen vrtiček pa seveda bo.
Kdaj se nameravata vseliti? Načrtujeta tudi družino?
Nameravava se vseliti maja prihodnje leto, če bo vse po načrtih. Pregovor najprej “štalca pol pa kravca” verjetno vsi poznamo, tako da mi ni treba poudarjati, kaj sledi. Zagotovo tudi družina pride kmalu.
Kakšen je sedaj vajin odnos s Polono? Na Kmetiji sta imeli namreč precej turbulentno obdobje, ko sta se sprli.
Najin odnos s Polono je prav tak, kot je bil pred šovom Kmetija, kjer sva proti koncu postali zaveznici in povrnili prijateljstvo, oziroma ga še bolj okrepili kot pred samim vstopom na posest. Res je, da se ne druživa veliko, vendar se niti prej nisva, se pa tu in tam slišiva.
Ste se na Kmetiji, razen Ambroža, spoprijateljili še s kom, s katerim ste še vedno v stikih? Kaj pa v šovu Sanjski moški?
Iz šova Sanjski moški sem v stikih z nekaterimi tekmovalkami, predvsem s Štajerkama Lauro in predvsem Carmen, s katero sva se odlično ujeli in sva res v prijateljskem odnosu. Tu in tam se slišim tudi z ostalimi tekmovalkami. Kar pa se tiče tekmovalcev Kmetije, je druženj veliko manj. Vsi skupaj imamo skupino na družbenem omrežju Instagram, kjer si izmenjujemo kakšna sporočila in poročamo o dogajanju in podobnem. Na tem mestu pa se večinoma nek odnos tudi konča. Kolikor vem, se nihče ravno ne dobiva na kavicah ali kakšnih druženjih.
V stikih sem seveda z Ambrožem, s katerim sva praktično vsak dan skupaj, velikokrat govorim tudi s Stanko, Polono, prijateljstvo pa bi želela obdržati tudi s Francem, Tadejem in še mogoče dvema oseba. Kar se tiče ostalih, smo si preveč različni in bi bilo “negovanj” prijateljstva izguba časa.
Nina Radi, osebni arhiv
Na Kmetiji ste se obdržali zelo dolgo, kaj je za vas pomenil odhod?
Vsake igre je enkrat konec in prišel je čas, da sem igro zapustila tudi jaz. Nikoli si nisem mislila, da bom prišla tako daleč sploh zato, ker sem se nekako borila sama za svoj obstoj proti vsem ostalim, ki so me želeli izločiti iz igre in poslati domov. Še toliko težje, pa je seveda bilo, ko je Ambrož odšel s posestva, saj sem v njem imela največjo oporo. Njegov odhod me je ne neki točki zmedel, saj sem tudi sama obupala nad vsem in želela oditi, vendar sem kljub temu zbrala moč in se odločila, da je čas, da se borim dalje tako zase, kot zanj, ki so ga ostali prekmalu vrgli iz igre.
Na Kmetiji ste spoznali svojo ljubezen Ambroža. Kdaj je preskočila iskrica?
Res je, ljubezen med nama se je rodila na Kmetiji. Mislim, da niti sama točno ne veva, kdaj je preskočila tista iskrica, mislim da zelo kmalu po mojem prihodu na posest. Najin odnos je po Kmetiji le še močnejši, saj sva se nekako znebila okolja, v katerem je bilo kar nekaj oseb, ki so naju želele skregati in spraviti narazen, zato sva odhod domov komaj čakala.
Težko povem kako vem, da je on tisti pravi, mislim da se to predvsem začuti in tako je bilo tudi v najinem primeru. To, da sva ljubezen oba našla tam, kjer sva najmanj pričakovala, da se bo nekaj takega zgodilo, oziroma tega nisva iskala jemljeva kot nekakšno usodo. Oba verjameva, da se je to moralo zgoditi in oba sva tega zelo vesela. Dejstvo, da sva oba nekako medijsko prepoznavna in da se je ljubezen zgodila pred kamerami, jemljeva kot prednost še posebej zato, ker drug drugega še toliko bolj razumeva v stvareh, ki jih glede prepoznavnosti prestajava in tistega, kaj vse sva morala prestajati na posestvu. Vsekakor pa nama je lažje, ko naju ljudje res zelo lepo sprejmejo in podpirajo. Ljubezen se zgodi tam in takrat, ko to najmanj pričakuješ. Pa naj bodo to kamere ali brez njih. Če je to tisto pravo, je nepomembneje, kje se to zgodi.
Kaj so stvari, ki vaju povezujejo?
Povezuje naju preprostost, pozitivna naravnanost, tudi to, da sva si pri marsičem podobna ter drug drugega podpirava in predvsem to, da imava zelo podobno življenjsko zgodbo, zato se toliko bolj razumeva. Veliko se pogovarjava in zelo veliko sva skupaj. Na življenje in prihodnost imava enake poglede in cilje, zato je zagotovo vse lažje.
Kaj načrtujete v prihodnosti? Se nameravate še udeležiti kakšnega šova?
Glede prihodnosti mislim, da sva s šovi zaključila. Sicer pa, nikoli ne reci nikoli. Predvsem se bova posvetila skupni prihodnosti, ki se je oba že zelo veseliva.
Nina Radi, osebni arhiv
