Na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni službi Maribor, so danes predstavili aktualne podatke o gibanju brezposelnosti na območju Uradov za delo Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica. Predstavili so tudi trenutne razmere na trgu dela, kjer zaznavajo velik razkorak med ponudbo in povpraševanjem, odziv zavoda na potrebe delodajalcev s predstavitvijo dobre prakse zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb na deficitarnih delovnih mestih ter aktualne ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Brezposelnih oseb v oktobru je za 23 odstotkov manj kot v tem obdobju lani
V septembru je bilo na območju Območne službe Maribor 98.514 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 2,3 odstotkov več kot septembra lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra letos znašala 6,6 odstotkov (v Sloveniji 5,3 odstotkov). V primerjavi s septembrom lani se je ta stopnja na tem območju znižala za 1,9 odstotne točke. Konec oktobra letos je bilo registriranih 7.174 brezposelnih oseb, kar je za 2.033 osebe oziroma 22,1 odstotkov manj kot oktobra 2021. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 144 oseb oziroma za 2 odstotka. “Od prvega vala epidemije smo znižali število brezposelnih za približno 5 tisoč. Sedaj je čas, da se celotna naša ekipa fokusira na dolgotrajno brezposelne osebe,” je povedal mag. Bernard Memon, direktor mariborske območne službe Zavoda za zaposlovanje.
Ob koncu oktobra letos je bil povprečni čas brezposelnosti oseb 29,2 meseca (v Sloveniji 30,1 meseca). V obdobju od januarja do oktobra letos so delodajalci Območni službi Maribor sporočili 17.723 prostih delovnih mest. Največ, 4.408, jih je bilo na področju predelovalne dejavnosti, sledijo gradbeništvom, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, … Največ povpraševanja je bilo po varilcih, čistilcih, strežnikih, gospodinjskih pomočnikih, elektroinštalaterjih, visokošolskih učiteljih, orodjarjih, …
Marprom pri iskanju kadra uspešno sodeluje z zavodom
V mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje že vrsto let na področju zaposlovanja sodelujejo s podjetjem Marprom, ki zaposluje specifične poklice in vedno znova išče nove zaposlene. To so vozniki avtobusov, po katerih je veliko povpraševanje, kadra pa praktično ni, podobno je pri upravljanju žičniških naprav na smučiščih, kjer potrebujejo specifična znanja s področja strojništva. “V delavnicah potrebujemo mehanike, kleparje in elektronike. Na drugi strani te stvari pri potencialnih iskalcih zaposlitve kažejo zelo slabo sliko. Zato smo skupaj z zavodom nadgradili dosedanje sodelovanje s proaktivnim modelom, ki smo ga začeli s predstavitvami poklicev, ki jih potrebujemo. Naši zaposleni so svetovalcem območne službe na terenu predstavili, kaj pravzaprav iščemo. Rezultati glede novih kandidatov, ki smo jih s tega paketa pridobili, so zelo obetajoči,” je povedal direktor Marproma Ranko Šmigoc.
Damir Jurenec, strokovni sodelavec iz Marproma, je dodal, da ves čas iščejo načine, tudi preko kariernega sejma, kako v podjetje privabiti čim več kandidatov z zavoda za zaposlovanje, ki so nekonkurenčni na trgu s ciljem njihovega vključevanja v nove delovne procese in življenjske priložnosti. “Skozi programe neformalnega izobraževanja, tudi pridobitvijo vozniškega izpita C in D kategorije, smo vrsti kandidatom ponudili novo zgodbo.”
Nikoli več se ne bi vrnila v pisarno
Novo zaposlitev pri Marpromu je med drugim našla Safeta Puškar, ki je v življenju želela spremembo, pred tem je delala kot administratorka. Pravi, da se v pisarno ne bi nikoli več vrnila. “V določenem trenutku življenja sem se vprašala, kaj pravzaprav želim; ali nadaljevati v smeri, kjer sem bila in biti na zavodu za zaposlovanje, kjer bi čakala pravo priložnost, ali pa si želim določene spremembe, ki bi me peljala naprej. Ugotovila sem, da želim voziti avtobus, pri tem mi je bila v veliko podporo moja družina, ob strani so mi stali tudi zaposleni v Marpromu. Potrebovala sem zdravniško spričevalo, vozniško dovoljenje za tovorno vozilo nato pa še za avtobus. Strahu pred vožnjo avtobusa ni bilo, je pa bil pri tovornjaku.” Pravi, da zdaj zelo uživa v tem poklicu. Vsem tistim, ki želijo to početi, pa svetuje, naj o tem premislijo, saj je to poklic, ki prinaša veliko odgovornost: “Prevažam mamo, dedka, babico, otroke, … ljudi, ki jih je potrebno varno pripeljati s točke A na točko B.” Dodaja, da gre za čudovit poklic, ki vsak dan prinaša nekaj novega, nove zgodbe ljudi.
Safeta še pravi, da je pred časom slišala, da ženske jemljejo moškim delo. “S tem se ne strinjam, dela je dovolj za vse. Z veseljem pa opravljam moško delo, če se lahko obnašam kot ženska.” Vsi sodelavci v Marpromu ji z veseljem pomagajo, z vsemi se razume.
Vključevanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja
Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja na mariborskem zavodu za zaposlovanje, je pojasnila, da je bilo od januarja do oktobra letos v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 2.029 oseb.
Med ukrepi Aktivne politike zaposlovanje je omenila delovni preizkus za brezposelne, prijavljene na zavodu. Zanje je povabilo odprto do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najdlje do 31.7.2023. Predvidena je vključitev 473 brezposelnih na konkretnih delovnih mestih pri delodajalcih iz vse Slovenije. Delovni preizkus omogoča delodajalcem, da brezposelne preizkusijo in spoznajo na konkretnem delovnem mestu. Zavod jim povrne upravičene stroške, program pa traja od najmanj 100 ur do največ enega meseca.
Eden od ukrepov je usposabljanje na delovnem mestu, v okviru katerega je predvidena vključitev okrog 5.518 brezposelnih na delovnih mestih pri delodajalcih iz vse Slovenije. Delodajalci, ki jim zavod povrne upravičene stroške, na ta način spoznajo brezposelne v konkretni delovni situaciji in jih usposobijo za predvideno delovno mesto. Usposabljanje na delovnem mestu za osebe na področju mednarodne zaščite in tujce je ukrep, ki predvideva vključitev 17 brezposelnih oseb iz ciljnih skupin. Subvencionirana ukrepa sta zelena delovna mesta, v okviru katerega mesečno subvencijo v višini 680 evrov prejmejo delodajalci za zaposlitev brezposelnih na zelenih delovnih mestih. Subvencijo prejmejo za največ 12 mesecev, delovno razmerje je za nedoločen čas. Hitrejši vstop mladih na trg dela pa je subvencija za zaposlitev mladih za nedoločen čas v višini od 5.400 do 8.820 evrov. Delodajalci ves čas subvencionirane zaposlitve vključenim osebam zagotavljajo mentorstvo za uvajanje v samostojno delo.
