V UKC Maribor je danes potekalo strokovno srečanje Patologija v zgodnji nosečnosti, na katerem so ginekologi, porodničarji in specialisti reproduktivne medicine predstavili novosti na področju diagnostike in obravnave zapletov v zgodnji nosečnosti. Poseben poudarek so namenili neinvazivnim prenatalnim testom, zgodnejšemu odkrivanju zapletov ter sodobnejši, za pacientke prijaznejši obravnavi.
[[image_3_article_88681]]
V ospredju NIPT test in nuhalna svetlina
Predsednik organizacijskega odbora srečanja, doc. dr. Nejc Kozar z Oddelka za reproduktivno medicino, je pojasnil, da največ sprememb trenutno prinašajo neinvazivne prenatalne preiskave, predvsem NIPT test in merjenje nuhalne svetline.
»Noben od teh presejalnih testov ni stoodstotno zanesljiv. Več kot diagnostike delamo, več dilem se lahko pojavi, zato je pomembno, kako vse te rezultate umestimo v vsakodnevno prakso,« je dejal.
[[image_2_article_88681]]
Ob tem je poudaril, da posamezen izvid še ne pomeni dokončne diagnoze, temveč predvsem oceno tveganja. Prav zato je po njegovih besedah ključen kakovosten posvet s pacientko in premišljeno odločanje o nadaljnjih korakih.
''Danes vemo, da hospitalizacija pogosto ne vpliva na izid nosečnosti''
Predstojnica Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo doc. dr. Vida Gavrić Lovrec je poudarila, da se je obravnava patologije v zgodnji nosečnosti v zadnjih desetletjih močno spremenila.
»Ko sem se začela ukvarjati z ginekologijo, je pacientka, ki je v zgodnji nosečnosti zakrvavela, pogosto ležala na oddelku tudi dva tedna. Danes takih pacientk praviloma niti ne sprejmemo v bolnišnico,« je pojasnila.
[[image_1_article_88681]]
Po njenih besedah danes stroka ve, da sama hospitalizacija v številnih primerih ne vpliva na izid nosečnosti. Pacientko pregledajo, potrdijo stanje, po potrebi uvedejo terapijo ter jo z navodili pošljejo domov.
»To je za pacientke bistveno prijaznejša obravnava,« je dodala.
Velik napredek tudi pri zunajmaternični nosečnosti
Pomemben napredek se po besedah Gavrić Lovrenc kaže tudi pri zgodnjem odkrivanju zunajmaternične nosečnosti.
»Danes ženska doma opravi test nosečnosti, pride na ultrazvok in če nosečnosti ne vidimo, ukrepamo bistveno prej, še preden pride do resnih zapletov,« je pojasnila.
V preteklosti so namreč takšne diagnoze pogosto postavili šele ob hujših simptomih in urgentnih operacijah.
Eden največjih izzivov ostajajo spontani splavi
Kljub napredku diagnostike pa stroka še vedno nima vseh odgovorov pri spontanih splavih, ki se po ocenah pojavijo pri desetih do petnajstih odstotkih nosečnosti.
»V večini primerov ne uspemo jasno diagnosticirati vzroka in to je izjemno težko tudi v komunikaciji s pacientkami, ko nimamo jasnih odgovorov,« je opozoril Kozar.
“Popolnoma sledimo razviti Evropi”
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da slovenska reproduktivna medicina danes dosega primerljivo raven kot razvite evropske države.
»V kakovosti obravnave se čisto mirno primerjamo s tem, kar se dogaja v razviti Evropi,« je zaključila doc. dr. Vida Gavrić Lovrec.
