Udeleženci okroglih miz, ki sta potekali v okviru dogodka Univerze v Mariboru o umetni inteligenci, so izpostavili, da umetna inteligenca že danes pomembno preoblikuje družbo ter odpira ključna vprašanja odgovornosti, etike in nadzora. Razprave so poudarile, da bo prihodnji razvoj umetne inteligence uspešen le ob premišljenem upravljanju, kritičnem razumevanju ter aktivnem sodelovanju družbe, z jasnim poudarkom na izobraževanju in opolnomočenju posameznikov.

Potekala je poglobljena razprava o vlogi umetne inteligence

Okrogla miza Demistifikacija uporabe umetne inteligence v širši družbi je odprla poglobljeno razpravo o vlogi umetne inteligence ter poudarila številne priložnosti, ki jih tehnologija ponuja za razvoj pametnih mest, gospodarstva, izobraževanja in družbe kot celote, pri čemer so udeleženci poudarili pomen premišljenega upravljanja podatkov ter krepitve zaupanja in sodelovanja med različnimi deležniki. Posebej je bilo izpostavljeno, da ohranjanje znanja in nadzora nad podatki predstavlja pomembno razvojno prednost ter osnovo za trajnostne in vključujoče rešitve. Poudarjeno je bilo, da je ohranjanje suverenosti nad podatki ključno tako za države kot za posameznike.

Regulacija kot okvir, ki spodbuja inovacije in gradi zaupanje

Udeleženci okrogle mize so razpravljali tudi o vidikih avtomatiziranega odločanja, kot orodja za podporo posamezniku, pri čemer so poudarili pomen razumevanja delovanja sistemov in njihove zavestne uporabe. V ospredje stopa vloga razvijalcev, vodij in odločevalcev, kot aktivnih soustvarjalcev rešitev, ki lahko tehnologijo prilagodijo konkretnim potrebam ter z njo krepijo avtonomijo uporabnikov. Pomemben poudarek je bil namenjen tudi regulaciji, razumljeni kot okvir, ki spodbuja inovacije ter hkrati gradi zaupanje, varnost in etičnost. Na gospodarskem in družbenem področju so udeleženci izpostavili priložnost za širšo porazdelitev koristi umetne inteligence skozi razvoj lokalnih znanj, novih poslovnih modelov ter sodelovanja s humanistiko, ki lahko pomembno prispeva k boljšemu razumevanju družbenih in psiholoških razsežnosti umetne inteligence ter opolnomočenju posameznikov za rabo novodobnih tehnologij.

Moderator okrogle mize, red. prof. dr. Aleš Holobar je izpostavil:

»Uvajanje novih tehnologij je vedno spremljal strah pred spremembami in prisilnim izstopom iz cone udobja. Zgodovina nas uči, da strah izvira iz pomanjkanja informacij ali celo iz dezinformacij. Danes smo videli, da so trendi jasni – kdor bo naredil domačo nalogo, bo prihodnost sooblikoval. Vsi ostali pa jo bodo plačevali.«

Umetna inteligenca se ne sme dojemati kot grožnja

»Umetne inteligence ne smemo dojemati kot grožnje, temveč kot priložnost za razvoj in večje zaupanje v tehnologijo. Zato smo vzpostavili celovit ekosistem, ki vključuje nacionalno strategijo, regulativni okvir, sodobno infrastrukturo, mehanizme za krepitev in prenos znanja, finančne spodbude za uvajanje rešitev v podjetja ter konkretne rešitve v javnem sektorju. Ustvarili smo pogoje, v katerih lahko rešitve umetne inteligence razvijamo in uvajamo odgovorno, učinkovito in v javnem interesu«, je poudarila udeleženka okrogle mize dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Potrebno je najti ravnovesje med regulativo in zaščito temeljnih pravic človeka

Okrogla miza z naslovom Družba v dobi umetne inteligence je ponudila vpogled v to, kako umetna inteligenca že danes zaznamuje številna področja družbenega življenja, od znanosti in izobraževanja do prava, varnosti ter trga dela. Razprava je pokazala, da tehnologija bistveno spreminja raziskovalne procese, načine objavljanja in vrednotenja znanstvenega dela, hkrati pa odpira pomembna pravna in etična vprašanja, ki kličejo po jasnih in premišljenih regulativnih okvirih ter predvsem usposobljenem in opolnomočenem posamezniku, ki razume uporabnost, a tudi pasti le-te. Posebej je bilo poudarjeno ravnovesje med spodbujanjem razvoja umetne inteligence ter zaščito posameznika, zasebnosti in temeljnih pravic. Moderator okrogle mize, red. prof. dr. Gregor Štiglic je poudaril:

»Današnja okrogla miza o umetni inteligenci je jasno pokazala, da so pogledi na njen vpliv na družbo raznoliki. Umetna inteligenca ne prinaša le tehnoloških sprememb, temveč postopno preoblikuje način, kako delamo, se učimo in sprejemamo odločitve kot družba. Raznolikost udeležencev, ki sicer vsi prihajajo iz akademskega okolja, je omogočila celovit vpogled v izzive in priložnosti, ki jih prinaša ta preobrazba, ter poudarila pomen odprte diskusije pri njenem sooblikovanju.«

Usposabljanje in izobraževanje posameznikov o umetni inteligenci je ključnega pomena

V izobraževanju umetna inteligenca ne predstavlja zamenjave za učitelje, temveč priložnost za bolj prilagojene oblike učenja ter krepitev ključnih kompetenc prihodnosti, kot so kritično mišljenje, digitalna pismenost in prilagodljivost. Udeleženci so se v diskusiji dotaknili tudi izzivov kibernetske varnosti in naraščajočih tveganj zlorab, obenem pa izpostavili potencial naprednih sistemov, vključno z vesoljskimi tehnologijami. Ugotavljajo, da na trgu dela umetna inteligenca prinaša tako spremembe kot priložnosti za izboljšanje delovnih pogojev, če jih spremljajo ustrezne organizacijske prilagoditve. Ob tem so opozorili še na razkorak med hitrim tehnološkim razvojem in razumevanjem umetne inteligence v širši javnosti, kjer miti in napačne predstave pogosto vplivajo na učinkovito in odgovorno uporabo, ob čemer je usposabljanje in izobraževanje posameznikov  na navedenem področju ključnega pomena.

Koristi umetne inteligence

O vlogi umetne inteligence v izobraževalnem procesu in družbi, smo se pogovarjali z Deanom Korošakom, prorektorjem za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, ki je uvodoma dejal, da se je Univerza v Mariboru odločila organizirati okroglo mizo, da se lahko razpravlja o vplivu in razvoju umetne inteligence, predvsem pa da se lahko predstavijo različna stališča in pričakovanja. Po besedah Korošaka, umetna inteligenca vpliva tako na izobraževalne kot tudi na raziskovalne procese, poleg tega pa vpliva tudi na naše vsakdanje življenje.

»Pogosto se umetna inteligenca predstavlja kot nekaj nevarnega ali zgolj negativnega, mi pa želimo pokazati tudi njene pozitivne in koristne učinke - kako nam lahko olajša življenje ter kako jo lahko uporabljamo odgovorno in se z njo učimo sobivati.«

[[image_1_article_87570]]

Pomembno je, da znamo ohraniti kritično distanco

Korošak je podal tudi osebno mnenje o umetni inteligenci, za katero meni da je to tehnologija, ki se uporablja že sedaj in se bo uporabljala tudi v prihodnje, vendar pa v določenih vidikih odstopa od prejšnjih, saj se prvič soočamo s tem, da lahko praktično vsakdo komunicira z njo in ustvarja vsebine s pomočjo zelo zmogljivih jezikovnih modelov. To s seboj prinaša novo dimenzijo, ki je pri prejšnjih tehnologijah nismo poznali, kar pa pomeni, da bo potrebno ohraniti tudi človeško komponento in razumevanje:

»Umetna inteligenca bo gotovo spremenila naš način dela in morda tudi komuniciranja. Ključno pa je, da ohranimo kritično distanco, sposobnost presoje ter medsebojno, človeško komunikacijo«

Kaj so največji izzivi uporabe UI na področju izobraževanja?

Med največje izzive na področju izobraževanja, Korošak izpostavlja jezikovne modele, ki prinašajo novo dinamiko pri ustvarjanju besedil. Na področjih, kjer so bili pomembni eseji in drugi pisni izdelki, bo potrebno razviti nove načine preverjanja znanja, s katerimi bodo lahko zagotovili, da študenti znanje dejansko obvladajo ter da rezultati niso zgolj produkt umetne inteligence. Ta tehnologija bo vplivala tudi na razvoj študijskih programov, učnih procesov in odnos do izobraževanja v prihodnje. Ključno bo tudi sodelovanje med vsemi deležniki, saj ima univerza na eni strani strokovnjake, ki redno uporabljajo umetno inteligenco, na drugi pa kolege iz družboslovja in humanistike, ki preučujejo njen vpliv.

Umetna inteligenca ne sme postati nadomestilo za znanje in kreativnost

O vplivih umetne inteligence na raziskovalno delo, je svoj pogled podal prodekan za raziskovalno dejavnost, izr. prof. dr. Marko Hölbl, ki je razložil, da je umetna inteligenca že prisotna v vseh segmentih dela, predvsem kot orodje, podobno kot so bila v preteklosti uporabljena druga tehnološka orodja. Ob tem opozarja, da morajo biti pri tem previdni, da umetne inteligence ne zamenjamo za dejansko znanje:

»Čeprav nam lahko že na podlagi preprostih vnosov - na primer pri uporabi klepetalnih robotov - ponudi zelo uporabne rezultate, jo moramo razumeti kot orodje, ne kot nadomestilo za znanje in kreativnost.«

Pomoč razvijalcem na več področjih

Umetno inteligenco razvijalci že uporabljajo na različnih področjih, od kibernetske varnosti do zdravstva, tudi na področju psihološkega zdravja, v medicini, pri prepoznavanju vzorcev, geomodeliranju (npr. spremljanju dogajanja na površju Zemlje), v elektroenergetiki za napovedovanje in optimizacijo prenosa električne energije ter tudi pri družbenih vprašanjih, kot so dobrobit otrok in različnih programih za izboljšanje zdravja. Ob tem pa je seveda potrebno vzeti v obzir, da se rezultati, ki jih poda umetna inteligenca, ne smejo jemati vedno kot preverjeno dejstvo.

[[image_2_article_87570]]

Kako daleč lahko seže umetna inteligenca?

Prodekana za raziskovalno dejavnost smo povprašali tudi o tem, kakšne razsežnosti bo dobila umetna inteligenca, ali se že približujemo vrhuncu, ter kako bo umetna inteligenca vplivala na druga področja.

»Menim, da se bo umetna inteligenca razvijala podobno kot druge tehnologije. Njena posebnost je, da je hitro prodrla v vse pore našega življenja, bolj kot večina preteklih tehnologij. Dosegli bomo določene vrhunce, vendar se bodo metode še izboljševale. Hkrati se bo pokazalo, da niso vsa področja primerna za uporabo umetne inteligence. Rutinska dela bodo zelo verjetno sčasoma v veliki meri avtomatizirana, kar bo vplivalo na spremembe delovnih mest in kompetenc - nekatere naloge bo umetna inteligenca prevzela, hkrati pa se bodo odpirale nove priložnosti za zaposlitev.«

Ob tem je Hölbl izrazil prepričanje, da bo trenutni val navdušenja glede umetne inteligence sčasoma upadel in se bo uporaba stabilizirala. 

Ali umetna inteligenca ogroža delovna mesta?

Po mnenju Hölbla, bodo najbolj ogrožena delovna mesta tista, ki temeljijo na rutinskih opravilih in ne zahtevajo veliko kreativnosti ali kritičnega razmišljanja. Po drugi strani pa se bodo pojavile nove potrebe, na primer na področju regulative umetne inteligence ter na tehnološkem področju razvoja modelov. 

»Verjetno bomo manj govorili o konkretnih novih poklicih in bolj o novih kompetencah. Ljudje bodo morali svoje znanje prilagoditi, da bodo znali učinkovito sodelovati z umetno inteligenco. V naslednjih treh do štirih letih lahko pričakujemo še naprednejše uporabe. Ne bo šlo več le za preproste klepetalne robote, temveč za kompleksnejše sisteme, kot so zaznavanje anomalij, analiza in povezovanje podatkov ter izboljšano varovanje informacij.«

Predstavitev umetne inteligence iz različnih zornih kotov

Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, pristojna za informacijsko družbo in razvoj digitalnih rešitev na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je bila osrednja gostja okrogle mize, kjer je bilo najbolj bistveno to, da se odpre razprava in predstavitev različnih zornih kotov, jih istočasno razumeti in tudi pravilno nasloviti. Ob izobraževalnem vidiku, ki ga je predstavil prorektor Korošak, raziskovalnem vidiku prodekana Hölbla, je državna sekretarka predstavila še vidik ministrstva:

»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo namenjamo veliko časa in sredstev razvoju celovitega ekosistema umetne inteligence v Sloveniji. To vključuje pripravo in sprejetje nove nacionalne strategije za umetno inteligenco, vzpostavitev ustreznega regulativnega okvira ter prenos evropskega akta o umetni inteligenci v nacionalno zakonodajo.«

Poleg tega na ministrstvu razvijajo podporne mehanizme za gospodarstvo in javne institucije, da bi pospešili uvajanje rešitev umetne inteligence. Pomembno vlogo ima tudi prenos znanja iz akademskega okolja v prakso. Na ministrstvu med drugim vzpostavljajo podporo evropskim digitalnim inovacijskim stičiščem, ustanovili so kompetenčni center za umetno inteligenco, razvijajo t. i. “tovarno umetne inteligence” ter vlagajo v infrastrukturo, kot je novi superračunalnik.

Družba mora spremljati razvoj in pravočasno nasloviti izzive

Po besedah državne sekretarke, je cilj vzpostaviti celovit ekosistem, ki podpira družbo kot celoto, predvsem pa povečati konkurenčnost gospodarstva. Pomembno se ji zdi tudi, da kot družba spremljamo razvoj, se umetne inteligence ne bojimo in pravočasno naslovimo izzive, ki jih prinaša.

[[image_3_article_87570]]

Eden največjih izzivov je zagotovo zaupanje, zato je pomembno, da ljudje zaupajo rešitvam, ki jih uvajajo. Pri prenosu akta o umetni inteligenci v nacionalno zakonodajo so pri ministrstvu predvideli tudi vzpostavitev nacionalnega registra vseh rešitev umetne inteligence, ki se uporabljajo v javnem sektorju.

»Transparentnost je ključna, saj mora biti jasno, katere rešitve se uporabljajo, za kakšne namene in kako vplivajo na ljudi. Na ta način lahko povečamo zavedanje o uporabi umetne inteligence in hkrati okrepimo zaupanje v tehnologijo.«

Vpliv UI na delo ministrstva in digitalizacijo

Državna sekretarka Latifić je pojasnila, da ministrstvo deluje na dveh ravneh - po eni strani skrbijo za digitalizacijo državne uprave, po drugi pa naslavljajo širši družbeni vidik. Prihod generativne umetne inteligence je pomembno vplival na širšo javnost, saj se je veliko ljudi šele zdaj začelo zavedati njenih zmožnosti. Na ta način so na ministrstvu presegli določen odpor do digitalne preobrazbe, saj so ljudje začeli prepoznavati konkretne koristi, predvsem pri optimizaciji procesov. Na ministrstvu že dlje časa uporabljajo tudi druge oblike umetne inteligence, na primer rešitve, ki temeljijo na strojnem učenju, za izboljšanje storitev in optimizacijo notranjih procesov.

Ključna je pripravljenost na spremembe, ki se dogajajo

Po besedah državne sekretarke, je treba v prihodnosti pričakovati spremembe, kakor pri vseh tehnoloških prelomnicah, vendar bo ključnega pomena predvsem to, kako se nanje pripravimo in v njih prepoznamo nove priložnosti.

»Pomembno je vlaganje v prekvalifikacije in dodatna izobraževanja. Tudi na ministrstvu razvijamo programe, ki spodbujajo tako mlade kot odrasle, da pridobivajo nova znanja in kompetence. Posebej pomembno je, da omogočimo tudi tistim, ki želijo spremeniti karierno pot, da se prekvalificirajo in vključijo v nove poklice. Ne gre za to, da bi množično izgubljali delovna mesta, temveč za preoblikovanje dela in nastanek novih priložnosti.«