Novi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu je v okviru včerajšnjega obiska na Občini Sveta Ana poudaril, da si osebno prizadeva, da se kmetom z najnižjimi pokojninami oziroma tudi tistim brez pokojnin sredstva povišajo.

Župan občine Sveta Ana Silvo Slaček je včeraj popoldne sprejel državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Aleša Irgoliča, sicer domačina z Zgornje Ščavnice. Irgolič, ki je magister agrarne ekonomije, univerzitetni inženir kmetijstva, diplomirani inženir zootehnike z bogatimi strokovnimi kompetencami s področja skupne kmetijske politike, organizacijskimi ter vodstvenimi izkušnjami, je sicer 5. marca na mestu državnega sekretarja zamenjal mag. Mirana Miheliča.

Župan Slaček: V občini smo ponosni, da naš občan zaseda tako pomemben položaj

Župan je na sprejemu, ki so se ga udeležili tudi podžupan Martin Breznik, direktorica občinske uprave Renata Trajbar Kurbus, vodja Kmetijsko svetovalne službe Franci Ornik in kmetijski svetovalec za območje občine Sveta Ana David Roškarič, povedal, da so v občini zelo ponosni, da njihov občan zaseda tako pomemben položaj in da niti malo ne dvomijo, da bo pri svojem delu uspešen.

Državni sekretar Irgolič: Država bo šla v interventni zakon, ki bo omogočal izplačilo odškodnin sadjarjem

Na srečanju so odprli nekatere za kmetijstvo pomembne teme, med katerimi je bila tudi nedavna pozeba. Glede tega je mag. Aleš Irgolič povedal, da so kmetje v podravski regiji, ki so uspeli investirati v oroševalne sisteme, rešili od 90 do 100 odstotkov pridelka, pri ostalih pa je škoda tudi do 100-odstotna. Sploh pri sadju, ki je prej zacvetelo. »Država bo šla v interventni zakon, ki bo omogočal izplačilo odškodnin sadjarjem, stekli so že postopki za ocenjevanje škode po pozebi. Na predlog zbornice se že pogovarjamo o odpisu prispevkov kmetom z dopolnilnimi dejavnostmi, da bodo ti lahko sadje kupovali na drugih kmetijah. Enako velja za vinogradnike. Kjer so najemnine za državna zemljišča, si prizadevamo za njihov odpis, prav tako razmišljamo o večjem odstotku sofinanciranja oroševalnih sistemov

Na predlog zbornice se že pogovarjamo o odpisu prispevkov kmetom z dopolnilnimi dejavnostmi, da bodo ti lahko sadje kupovali na drugih kmetijah. Enako velja za vinogradnike.

Med drugim so govorili tudi o novi reformi kmetijske politike, ki je prestavljena na leto 2023, bo pa za slovensko kmetijstvo zelo pomembna. Irgolič je izpostavil zlasti pomen sodelovanja kmetijstva in lokalne skupnosti in kot primer uspešnega sodelovanja omenil tolminsko območje, kjer bo zelo verjetno nastala ekološka regija. V okviru Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 bo za Slovenijo na voljo 1,8 milijarde evrov, želja in potreb pa je za 18 milijard, je poudaril državni sekretar in se v nadaljevanju dotaknil tudi nizkih prejemkov tistih, ki so vse življenje trdo delali na kmetiji.

Vsem kmetom je potrebno zagotoviti dostojne pokojnine

»Predlog odbora za kmetijstvo je, da bi se kmetom z najnižjimi pokojninami oziroma tudi tistim brez pokojnin sredstva povišala. Trenutna zakonodaja tega ne omogoča, saj posameznik dobi toliko, kolikor je vplačal. Zavedamo se, da veliko kmetov ni zmoglo vplačevanja, saj je bil potrebno še kaj dati v usta in preživeti. Obrazložitve, koliko si vplačal, toliko dobiš ne podpiramo, podpiramo pa to, da bi tem ljudem omogočili dostojno življenje, da bi dobili nekaj več,« je pojasnil državni sekretar.

Lahko pa iz svojih izkušenj povem, da če želi nekdo na stara leta preživeti, potrebuje vsaj 500 evrov. Kolikšen bo ta znesek na koncu, še danes ne morem povedati.

Na vprašanje, koliko več, je mag. Irgolič odgovoril: »To je potrebno določiti na ravni države. Lahko pa iz svojih izkušenj povem, da če želi nekdo na stara leta preživeti, potrebuje vsaj 500 evrov. Kolikšen bo ta znesek na koncu, še danes ne morem povedati.« Državni sekretar je dodal, da ima v mislih vse kmečke ljudi, tiste z ali brez kmečkih pokojnin. »Veliko težav vidim pri kmečkih ženah, ki so na kmetijah trdo delale in bile brez prihodkov. Če je že kdo bil na kmetiji zaposlen in zavarovan, je bil to moški.«

Sicer pa mag. Aleš Irgolič med prioritete svojega dela na kmetijskem ministrstvu uvršča reformo kmetijske politike, ki mora biti uspešna in ciljna. Denar mora biti namensko uporabljen, da bomo z njim dosegali cilje na področju govedoreje, poljedelstva, … Kot pravi, so zanj zelo pomembni mladi kmetje, prav tako pravična porazdelitev subvencij med velikimi in malimi kmetijami ter da bodo kupci v še večji meri kupovali slovensko hrano.