Sveta Ana je samostojna od leta 1998. Prvih osem let je občino vodil Bogomir Ruhitel, od leta 2006 pa je na tem mestu sedanji župan Silvo Slaček, ki se na novembrskih lokalnih volitvah ne bo več potegoval za župana. Odhaja namreč v zaslužen pokoj.

Silvo Slaček je domačin z Zgornje Ščavnice, ima dva brata; mlajši živi na domačiji, starejši, ki je upokojeni profesor matematike in fizike, pa v občini Apače. Silvo pravi, da v mlajših letih ni imel političnih ambicij, zanimala pa ga je gradbena stroka. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je izobraževanje nadaljeval na Gradbenem šolskem centru Maribor, nakar se je hitro zaposlil. Njegova prva služba je bila v podjetju Gradis Nizke gradnje, kjer je kot pomočnik vodje gradbišča sodeloval pri gradnji dvoetažnega mostu v Mariboru in mariborske obvoznice. Leta 1983 se je zaposlil v Lenartu, v tokratni samoupravni interesni skupnosti za gospodarske dejavnosti. »Ti tako imenovani SIS-i so takrat skrbeli za razvoj infrastrukture, podobno kot to zdaj počno občine. Prvih deset, enajst let sem bil zadolžen za stanovanjsko gradnjo in vzdrževanje stanovanj, z nastankom nove samouprave in države pa se je ureditev spremenila. Leta 1990 smo zaposleni prešli pod tedanjo Občino Lenart, kjer sem bil zaposlen do leta 2006, ko sem dobil županske volitve na Sveti Ani. V Lenartu sem vseskozi skrbel za komunalno infrastrukturo (vodovod, ceste, pločnike, razsvetljavo, kanalizacijo, …«

Na prvo mesto je vedno postavljal razvoj občinske infrastrukture

In zakaj se leta 2006 odločil za župansko kandidaturo? »Imel sem občutek, da je takrat naša občina, zlasti, kar zadeva razvoj komunalne infrastrukture, precej zaostajala za drugimi primerljivimi lokalnimi skupnostmi. Menim, da sta bili obe naši krajevni skupnosti, Zgornja Ščavnica in Lokavec, ki sta se kasneje z združitvijo povezali v samostojno občino, še pod skupno lenarško občino deležni premalo pozornosti.« Pravi, da vstopa v lokalno politiko ni nikoli obžaloval, saj so župani v manjših občinah najbolj zaposleni prav z razvojem infrastrukture, kar mu je bilo vedno blizu: »Da smo prišli na nek spodoben nivo, je bilo potrebno tukajšnjim ljudem pripeljati vodo, danes je občina 100-odstotno pokrita z vodooskrbo. Približno 50 odstotkov občanov čisti odpadne vode prek skupne kanalizacije in malih čistilnih naprav, ki jih občina sofinancira. Uredili smo ogromno kilometrov cest, pločnikov, javne razsvetljave, poskrbeli za razvoj naselja v Lokavcu, na Sveti Ani komunalno opremili posamezna manjša zazidalna območja. Ob tem smo vzpodbudili večstanovanjsko gradnjo, samo v tem trenutku gradimo 32 stanovanj in še bi lahko našteval.«

Nenazadnje je Sveta Ana med najmanj zadolženimi občinami.

Slaček torej občino nasledniku prepušča v odlični kondiciji. Nenazadnje je Sveta Ana med najmanj zadolženimi občinami. Sredi prihodnjega leta bodo odplačali zadnjo obveznost do kredita, ki so ga leta 2009 najeli za gradnjo športne dvorane in šole. Zadolžili so se samo še enkrat, predlani, ko so vzeli 200.000 evrov dolgoročnega kredita, izkoristili pa so tudi državno brezobrestno posojilo, ki pa ne gre v zadolževanje.

Podpora družine je zelo pomembna

V vseh štirih županskih mandatih je imel Silvo Slaček podporo svoje družine, vesel pa je, da je vodenje občine prevzel v času, ko sta obe hčerki že odrasli in se je lahko povsem posvetil županskim poslom. Ena hči je zdravnica, oftalmologinja, druga je zaposlena na Občini Lenart. Vedno je, kot pravi, z veseljem prihajal v službo in se med svojo ekipo odlično počutil. 23-letne izkušnje, ki jih je pridobil v Lenartu, pa so pomenile odlično izhodišče za vodenje občine. »Še vedno trdim, da bi morali zlasti v manjših občinah župani, predvsem pa novi kandidati za to mesto, dobro poznati področje komunalne infrastrukture, saj je ta tista, ki je na podeželju še vedno najbolj potrebna in jo ljudje pričakujejo. Občani si želijo urejenih cest, vodovoda, kanalizacije, pločnikov, vse ostalo jih bolj pavšalno zanima. Če novi župan izkušenj s teh področij nima, težko začne svoje delo, mandat pa, preden jih pridobi, hitro mine. Sam sem bil na občini vedno polno zaposlen, saj sem ocenil, da je potrebno, če želimo napredovati, na projektih delati neprekinjeno. Glede na izobrazbo sem si to zadal za svojo prvenstveno nalogo, če ne bi bil polno zaposlen s tem, bi to moral delati nekdo drug, ki bi ga najbrž plačevali po pogodbi in bi bil dražji za občino.”

Brez dobre ekipe mu ne bi uspelo

Pri vodenju občine je pomembno tudi, kot pravi naš sogovornik, da je župan vedno na voljo ljudem. Ravno zaradi tega so vrata njegove pisarne za občane odprta vse dni v tednu, od 7.00 ure zjutraj do izteka delovnega časa. »Spomnim se, da je bila občina občanom prvotno na voljo le ob ponedeljkih, sredah in petkih, z mojim prihodom smo to takoj spremenili in vrata naših pisarn na široko odprli od ponedeljka do petka, sam pa sem bil in sem še slab mesec občanom na voljo tudi za vikende. Mislim, da na podeželskem območju ljudje ne bi dobro sprejeli župana, ki bi ravnal drugače.« Slaček se politično ni nikoli opredeljeval, nikoli ni bil član nobene stranke, prav tako ni imel ambicij po višjih političnih položajih. »Našel sem se v lokalni politiki, županovanje pa mi ni nikoli predstavljalo politične funkcije, pač pa delo za skupno dobro, za razvoj kraja. Mislim, da sem delo opravil korektno, pri čemer mi je zelo pomagala dobra ekipa. Posameznik ne zmore vsega sam. Res je, da so bile ideje in odločitve za projekte bolj kot ne moje, občinska ekipa pa je temu sledila in jih izpeljala, velikokrat npr. v skladu z zahtevami, ki so s strani državnih nadzornih organov postavljene glede evropskih sredstev.«

Našel sem se v lokalni politiki, županovanje pa mi ni nikoli predstavljalo politične funkcije, pač pa delo za skupno dobro, za razvoj kraja.

Lepši del županovanja so za Slačka predstavljale otvoritve novih pridobitev, saj se je z njimi zaključila neka zgodba, v katero je bilo običajno vloženega veliko truda. Na drugi strani pa je bila denimo organizacija občinskih praznovanj zanj, kot nam prizna, ena težjih stvari: “V javnih nastopih mi je bilo najtežje opravljati svojo funkcijo, saj sem bolj kot govorec tehnični tip človeka. Ampak, tudi tega sem se moral priučiti in mislim, da mi zdaj gre že kar dobro.” V njegovi pisarni vidimo številne fotografije, mnoge med njimi so nastale ob obiskih “visokih gostov” na Sveti Ani. Leta 2007 se je tam mudil dr. Janez Drnovšek, v lanskem letu Borut Pahor, na steni visita tudi fotografiji evropskih poslancev Milana Zvera in Ljudmile Novak, sicer pa je Slaček večkrat gostil lokalne poslance in druge pomembneže. Zadnji minister, ki se je mudil na Sveti Ani, je bil Janez Cigler Kralj, s katerim je župan podpisal pismo o nameri za gradnjo doma starejših, in kot pravi, bi si tudi ta zaslužil mesto na steni.

Pripravlja se na trenutek, ko ne bo več treba iti v službo

Na vprašanje, ali je vendarle razmišljal, da bi še v peto kandidiral za župana, Slaček odgovori: “Že po volitvah pred štirimi leti sem dal vedeti, da je to moj zadnji mandat. Mislim, da se je takrat, ko dopolnimo pogoje za upokojitev, potrebno umakniti in dati prednost mlajšim. Nimam pa nič proti županom, ki so aktivni tudi po tem obdobju. Je pa res, da sem bil sam tako dolgo v občinskih službah, da zdaj bolj čutim potrebo, da se umaknem.” Nato pa s cmokom v grlu doda, da se na trenutek, ko ne bo več treba iti vsak dan v službo, že kar dolgo pripravlja.

Ker želi vodenje občine povsem prepustiti naslednikom, se ni odločil niti za kandidaturo za občinskega svetnika. Bo pa na jesen življenja polno zaposlen. Okoli hiše ima več kot dva hektarja zemlje, z ženo skrbita tudi za njeno domačijo v Jurovskem Dolu, 40 let je že član Lovske družine Sveta Ana. Ob gibanju v naravi, kar mu je bilo zmeraj ljubo, pa se bo lahko Silvo Slaček v prihodnje še bolj kot do zdaj posvetil svojim šestim vnukom.