V barvitem cirkuškem okolju na osrednji mariborski tržnici lahko obiskovalci od danes odkrivajo zgodbe moči, neenakosti in pritiskov v globalnem prehranskem sistemu, hkrati pa tudi rešitve za bolj pravično in trajnostno prihodnost. Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus in vodja projekta nas je na dan otvoritve popeljala skozi razstavo in nam razložila, kako lahko tudi posamezniki prispevamo k boljšemu prehranskem sistemu.
Razstava je nastala v sodelovanju 14 evropskih organizacij civilne družbe v okviru projekta Rebooting the Food System , ustvarila pa jo je ekipa socialnega marketinga Iz principa iz Slovenije. Na svoji poti po Evropi se je že ustavila v Berlinu, Linzu in Milanu, po Ljubljani pa zdaj gostuje še v Mariboru.
[[image_4_article_88577]]
[[image_7_article_88577]]
Razstava obiskovalce vodi skozi dva tematska prostora
Na zgornjem platoju mariborske tržnice obiskovalce čakata dva tematska prostora. Rdeči šotor razkriva manj vidne plati prehranskega sistema, torej koncentracijo moči, vpliv velikih akterjev ter družbene in okoljske posledice, zeleni šotor pa ponuja navdih z dobrimi praksami in konkretnimi rešitvami, kot je agroekologija.
Skozi interaktivne elemente, od igralnih kart in kolesa nesreče do "izkušenj na mizi", razstava spodbuja kritično razmišljanje o vsakodnevnih prehranskih izbirah ter obiskovalce aktivno vključuje v raziskovanje kompleksnega sistema, ki povezuje ljudi, ok olje in gospodarstvo.
[[image_3_article_88577]]
[[image_1_article_88577]]
Brezplačna razstava bo na ogled od 19. do 25. maja 2026 med 9. in 18. uro ter v soboto in nedeljo med 8. in 18. uro.
Spodbujanje lokalnega kmetijstva je ključ do boljše prihodnosti
Kot nam je po koncu vodenja razložila Živa Kavka Gobbo, je trenutno največji problem, da se v šolah pogosto pogovarjamo o kmetijstvu kot sistemu, ki je problematično. "Pogosto slišimo, da so slovenski izdelki predragi, tukaj pa ljudem pokažemo, da je spodbujanje kmetijstva, ki je lokalno in trajnostno, ključnega pomena tako za naše okolje, za prihodnje generacije, kot tudi za naše zdravje," je razložila in ob tem dodala, da se premalo pogovarjamo o tem, kaj je na našem krožniku - tudi v povezavi z družbenimi vidiki.
[[image_2_article_88577]]
"To, da je ekološka in okolju prijazna hrana predraga in nedosegljiva, je čisti mit."
"Mi smo kulturna bitja. Zdaj že imamo vizualizirano kaj je na našem krožniku, a je dejstvo, da so nekatera naša prepričanja zmotna. Hrana je za nas nekaj vsakdanjega, premalo pa gledamo na vidike, ki nas povezujejo s celotnim svetom," je poudarila.
Živinoreja je v Sloveniji veliko bolj trajnostna kot drugje
[[image_6_article_88577]]
V nadaljevanju je izpostavila, da pogosto govorimo o problematiki živinoreje, a je le-ta v Sloveniji veliko bolj trajnostna kot marsikje drugije: "Ne zavedamo se, da meso na naših krožnikih pogosto izhaja iz industrijske živinoreje, ki pa ima ogromen negativen vpliv na okolje, na podnebne spremembe in tudi na lokalno okolje."
In kaj si želijo organizatorji doseči z razstavo na mariborski tržnici? "Želimo si, da ljudje odnesejo zgodbe ljudi, ki so trpeli zaradi nepravične pridelave hrane, hkrati pa si želimo, da odnesejo informacije in zagon za to, da sami prispevajo močneje k bolj trajnostnem prehranskem sistemu," je zaključila sogovornica.
[[image_5_article_88577]]
