Pretekli ponedeljek je županu Andreju Fištravcu uspelo zaključili postopek oblikovanja koalicije v mestnem svetu. O aktualnih temah v mestu Maribor smo mu postavili nekaj vprašanj.
 Kako vi ocenjujete postopek oblikovanja koalicije?
 
»Zadovoljni smo, da smo se uspeli sporazumeti s partnerji, ki imajo podobne poglede na razvoj Maribora in kot prvo prioriteto postavljajo delovna mesta. Vsi vemo, da jih mesto in regija nujno potrebujeta, zato smo se zavestno odločili, da je koalicijski sporazum konkreten ter merljiv. Na podlagi konkretnih rezultatov bodo lahko občanke in občani z lahkoto ocenjevali uspešnost dela koalicije.«
Kaj je po vašem mnenju poglavitna dodana vrednost te koalicije?
 
»V težkem gospodarskem položaju, v katerem je Maribor, je še posebej pomembno, da se sklepajo politična zavezništva, ki imajo jasno zastavljene cilje. Dodana vrednost je predvsem v možnosti stabilnejšega upravljanja mesta in širitve kroga razvojnih idej. Pričakujemo, da bo koalicija na področjih, o katerih se je poenotila, delovala kot čim bolj homogena skupina svetniških skupin in posameznikov.«
 Gre za koalicijo, ki presega blokovske in strankarske delitve. Bi lahko rekli, da je to koalicija, ki bo izpolnila vaše predvolilne obljube mestu in ljudem?
 
»V koalicijskih pogajanjih smo v vseh smislih presegali politične in strankarske delitve. Tako ideološke, kot tiste, ki so želele oblast v mestu deliti na razne “vrtičke” posameznih političnih strank ali skupin. To je prepogosta praksa na državni ravni in zadnja leta ter desetletja dokazujejo, kako zgrešena je bila taka politika v Sloveniji. Pred volitvami smo poudarjali, da želimo sodelovati z vsemi, ki imajo podobno vizijo razvoja mesta. To smo uresničili. V upravljanje mesta želimo uvesti drugačno politično kulturo, zato je na nek način logično, da je to za večino političnih strank precej neobičajen način dela.«
Postopki oblikovanja koalicije so trajali štiri mesece. Zakaj tako dolgo? Ali je bilo tako težko sestaviti koalicijo iz strank, ki bodo prevzele soodgovornost za realizacijo koalicijske pogodbe?
»Pogajanja glede koalicijskega sporazuma so bila dejansko kar dolgotrajna. Predvsem zaradi tega, ker smo si iskreno želeli, da bi v koalicijo pritegnili čim več svetniških skupin in strank, za katere smo mislili, da imajo podobne poglede na upravljanje ter razvoj mesta. Sedanja sestava koalicije bi lahko sporazum sklenila tudi precej hitreje, vendar smo želeli dati priložnost še nekaterim drugim političnim strankam, da se nam pridružijo.«
Nekatere stranke, ki so sodelovale pri koalicijskih pogovorih ste okarakterizirali, da mesto vidijo kot plen. Zakaj tako groba izjava?
»Dejstvo je, da so koalicijski partnerji vlad na državni ravni prepogosto delili pristojnosti med politične stranke ter na ta način omogočali t.i. vrtičke, v katerih so posamezne stranke kadrirale in na pomembna mesta v državni upravi in gospodarstvu imenovale ljudi po principu “važno je, da je naš”. Negativne posledice takih politik še preveč čutimo v zadnjih letih vsi državljani. Država je dobesedno izropana, podjetja v lasti države ali njenih paradržavnih institucij pa poslujejo slabo. Tega si v Mariboru preprosto ne moremo privoščiti. Koalicija mora delovati in prihajati do skupnih izbir ter odločitev po načelu kakovosti.«
Vaša lista je, skladno s predvolilnimi obljubami, v koalicijsko pogodbo predlagala zavezo za 5.000 novih delovnih mest. Mesto jih krvavo potrebuje. Na pomoč katerih partnerjev računate pri realizaciji te zaveze?
 
»V Mariboru lahko veliko storimo na področju zagona gospodarstva in pridobivanja novih delovnih mest. Naš predvolilni program je bil v tem smislu zelo konkreten in jasen. Kot največja koalicijska skupina moramo seveda za izrečeno prevzeti tudi odgovornost, zato smo vztrajali, da so nova delovna mesta ter aktivnosti za njihovo udejanjanje tudi zelo konkretno zapisana v koalicijskem sporazumu. Računamo seveda, da bodo pri teh aktivnostih sodelovali vsi partnerji, po svojih močeh pa želimo, da k razvoju mesta prispeva tudi konstruktivni del opozicije.«
Kakšen bi po vašem mnenju moral biti odnos Vlade RS do Maribora in kako si vi predstavljate to sodelovanje?
 
»Vlada RS in politične stranke, ki jo sestavljajo, so v preteklosti velikokrat pokazale zelo mačehovski odnos do Maribora ter regije. Zato smo ravno te dni župani regije spet pisali odprto pismo premierju, ki vse od izvolitve ni našel časa, da bi nas obiskal, hkrati pa že obljubljena finančna pomoč regiji zastaja. Politiki na državni ravni so se v zadnjem desetletju ukvarjali z Mariborom le, ko je šlo za predvolilne shode in obljube. Takoj, ko so bile volitve zaključene, pa so hitro pozabili na svoje besede.«
Župan prosimo vas, da nam realno poveste kako je s tovarno baterij. Pred volitvami je bi objavljen celo razpis za delovna mesta. Je mogoče ta razpis povezati z vašimi obljubami, po katerih bi tovarna že morala delovati?
 
»Vloga MO Maribor pri privabljanju tujih investicij je omejena na to, da investitorje prepričamo, da je Maribor mesto, v katerem se splača vlagati v gospodarstvo. To je ekipi MO Maribor uspelo, saj se je gospod PS Lin odločil v Mariboru odpreti tovarno baterij. MO Maribor je v začetni fazi nudila pomoč pri zbiranju informacij o možnih lokacijah tovarne in seznanjen sem bil, da pogovori z lastniki lokacij potekajo. S konkretnimi razlogi glede razpisa za delovna mesta nisem seznanjen, lahko pa bi sklepali, da je tudi investitor upal, da se bo uspel hitreje sporazumeti glede lokacije tovarne. Pred tedni sem bil obveščen, da namerava investitor razširiti proizvodni program ter da je bil to osnovni razlog zaradi katerega se je izbira lokacije zavlekla. Poudariti pa želim, da je potrebno vsa konkretna vprašanja povezana s to investicijo zastaviti predstavnikom investitorja, saj gre za poslovne odločitve zasebnega kapitala, ki v nobenem primeru ni dolžan obveščati občine o svojih odločitvah. Tudi ta primer pa je, podobno kot primeri investicij Durabusa, Palfingerja ali Vinaga pokazal, da je v mesto mogoče pritegniti zainteresirane investitorje, ki ne bodo zgolj kupovali slovenskih podjetij, ampak gradili ter razvijali lastno dejavnost in na podlagi tovrstnih investicij dodatno zaposlovali.«
Z volitvami je tudi povezano vprašanja glede financiranja vaše kampanje in kampanje vaše liste. Vodji vaše kampanje naj ne bi uspelo poravnati vseh računov. Kako to komentirate? Ste, glede na stanje v mestu, imeli prebogato kampanjo?
 
»Predvolilna kampanja županskega kandidata in Liste župana dr. Andreja Fištravca ni bila prebogata in je bila skromnejša od nekaterih političnih tekmecev. Dejstvo pa je, da štabu do roka, v katerem je potrebno oddati poročilo, ni uspelo zbrati dovolj sredstev za pokritje vseh stroškov. Po zagotovilih vodje kampanje bodo vse terjatve poravnane v najkrajšem možnem času.«
Župan prosimo povejte nam, kako vam naj Mariborčanke in Mariborčani ter mediji pomagamo pri realizaciji vaše nove koalicijske pogodbe?
 
»Predvsem si želimo pobud in idej. Če stopimo skupaj, bomo hitro ugotovili, da imamo bistveno več znanj, povezav in informacij, kot je to videti na prvi pogled. Vedno smo odprti za konkretne predloge ter ideje, ki bodo v Maribor prinesli nova delovna mesta. Veliko predlogov smo v teh dveh letih dobili ob občank in občanov. Tudi od civilnih iniciativ. Vse preveč pa se jih nanaša na to, kako deliti obstoječa sredstva, zelo malo pa je takih, ki bi se ukvarjali s tem, kako pridobiti dodatna.«
Kaj je vaše sporočilo mestu in ljudem glede novega proračuna, katerega priprava bi morala biti v sklepni fazi. Kakšne usmeritve ste dali vanj?
 
»Usmeritve po predstavitvi decembrskih izhodišč so bile zelo jasne. Potrebno je izdelati proračun, ki bo finančno, socialno in kulturno vzdržen. V tem času so strokovne službe z našo ekipo intenzivno delale na dveh področjih. Eno je bilo iskanje dodatnih proračunskih virov, kjer mislim, da nam je uspelo zagotoviti realne proračunske vire na ravni zaključnega računa leta 2013. Pokazalo se je recimo, da občina ni dovolj učinkovita pri pobiranju nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, kar pomeni da bodo imele letošnje rešitve dolgoročni učinek na prihodke občine. Po drugi strani pa smo intenzivno iskali tudi možnosti racionalizacij na strani porabe. Sestali smo se praktično z vsemi deležniki ter v precej primerih uspeli najti notranje rezerve. Ukrepi, ki smo jih sprejeli že decembra in se nanašajo na zmanjševanje stroškov delovanja mestne uprave, prav tako ostajajo v veljavi.«
Kaj lahko ljudje v mestu pričakujejo od nove koalicije v prvem letu in kaj po koncu mandata?
 
»Upravljanje mesta kot je Maribor je proces. Naše zaveze do konca tega mandata smo jasno zapisali v koalicijsko pogodbo. Meščanke in meščani bodo lahko na podlagi empiričnih dejstev z lahkoto ocenili uspešnost našega dela. V prvem letu bodo storjeni prvi konkretni koraki. Tečejo priprave na celovito reorganizacijo mestne uprave, ki bo prinesla bistveno učinkovitejše delo ter kakovostnejšo skrb za interese občank in občanov. Na področju korporativnega upravljanja bomo pripravili zelo jasne kriterije za organe upravljanja in nadzora v javnih podjetjih glede doseganja poslovnih rezultatov ter kakovosti storitev, začeli pa bomo tudi s pripravami na oblikovanje holdinga, ki bo omogočal doseganje sinergičnih učinkov na področju poslovanja javnih podjetij in mestne uprave. To so precej zahtevni projekti, ki pa so nujni, če želimo mestno upravo in javne gospodarske službe organizirati na način, da bodo občanke in občani za svoj denar dobili kar najkakovostnejšo storitev.«
V našem univerzitetnem  mestu so ravno v teku volitve za rektorja. Kako vi ocenjujete sodelovanje med mestom in Univerzo? Ali bi po vašem mnenju moralo biti boljše?
 
»Volitve rektorja so v domeni avtonomije Univerze, zato se do tega kot javni funkcionar ne želim in ne smem opredeljevati. Sodelovanje med Univerzo in MO Maribor je korektno, po več letih zastoja smo odnose obojestransko intenzivirali, ga je pa mogoče v vsakem primeru poglobiti. Akademska sfera lahko veliko prispeva k razvoju mesta. Od sodelovanja pri oblikovanju vizij, do sodelovanja pri konkretnih razvojnih programih.«