Rektor mariborske univerze Igor Tičar nadaljuje serijo sklepanj sporazumov o sodelovanju z občinami in gospodarstvom severovzhodne Slovenije. V okviru srečanja Univerza se vrača h koreninam je danes podoben dokument podpisal tudi z direktorjem zavoda Poslovno-proizvodna cona Tezno Gorazdom Bendetom. Cilj je povezovanje akademske in poslovne sfere.
Kot so danes pojasnili na Univerzi v Mariboru, so s podpisom protokola začrtali smernice za razvoj medsebojnega partnerskega sodelovanja. Podpisnika sta se s tem zavezala okrepiti sinergijske učinke na podlagi ugotovljenih skupnih razvojnih usmeritev na področju širšega družbeno-gospodarskega razvoja regije in izvajanja razvojnih projektov, ki prispevajo k razvoju in krepitvi gospodarskega inovativnega podjetniškega, raziskovalnega in okoljskega potenciala širše regije.
Tičar je ob tem poudaril, da se univerza mora povezovati za dobro svojih študentov, profesorjev in družbe. Na ta način bo po njegovem mogoče znanje, ki je največji razvojni potencial slovenske družbe, s strokovnim delom raziskovalcev plemenititi z razvojem gospodarstva.
“Moramo okrepiti sodelovanje z gospodarstvom, saj bomo le tako ustvarjali pravo dodano vrednost, našim študentom omogočili pridobivanje prvih delovnih izkušenj in tako izboljšali zaposlovanje mladih diplomantov,” je dejal rektor.
Da je bil s sklenitvijo protokola o sodelovanju položen temeljni kamen za še bolj plodno sodelovanje znanstveno-raziskovalne in izobraževalne sfere z gospodarstvom v regiji, pa je ob podpisu dejal prvi mož poslovne cone Tezno Gorazd Bende.
Mariborska univerza in največja poslovna cona v mestu bosta tako poslej združili komplementarna znanja in potenciale, ki jih želita udejanjiti pri skupnem razvoju in pripravi projektov, pri skupni prijavi na evropske in državne razpise, izdelavi strateških razvojnih dokumentov in študij ter pri skupnem nastopu v Sloveniji in na širšem območju Evrope s ciljem krepitve podjetniškega in inovacijskega-tehnološkega okolja ter poslovnega ugleda.
Kot še ugotavljajo na mariborski univerzi, se v slovenskem gospodarstvu industrijskega preporoda Evrope še ne čuti, pri tem pa se dnevno srečujejo z vprašanji, kot so vloga znanja in znanosti, njun prenos iz akademskih institucij v gospodarstvo ter dvig konkurenčnosti gospodarstva.
STA