Gre za enega najpomembnejših domačih arhitekturnih festivalov, ki že sedemnajsto leto zapored po vsej državi odpira vrata prostorom, za katerimi stojijo premišljene, kakovostne in družbeno relevantne arhitekturne zgodbe. Če je lani prenova Hiše Najstarejše trte, izjemno občutljivega in simbolno močnega mariborskega prostora dobila še dodatno težo s prejeto nagrado OHS Award 2025, je letošnja vključitev v festivalski program nova potrditev, da ne gre za projekt, ki bi bil opažen le za hip, temveč za prenovo, ki ostaja prepoznana kot dober primer tega, kako je mogoče prostor z močno dediščinsko in identitetno težo prenoviti sodobno, spoštljivo in vsebinsko prepričljivo.

[[image_1_article_87556]]

Prenova z zgodbo

Prenova Hiše Najstarejše trte na svetu, ki jo podpisujejo biro Arhisol, arhitekturo pa Stojan Skalicky in Tina Rudolf, je bila zasnovana kot poseg v prostor, ki v sebi nosi več plasti mariborske zgodovine, vinske tradicije, mestne prepoznavnosti in turističnega pomena, prav zato pa je bila naloga še toliko zahtevnejša.

Prostor Najstarejše trte namreč ni navaden javni objekt in ni le točka, ob kateri se obiskovalci ustavijo zaradi zgodbe o najstarejši trti na svetu, temveč je prostor, ki mora znati hkrati govoriti o dediščini, mestu, vinu, identiteti in doživetju, ne da bi pri tem zapadel v folklorno všečnost ali muzejsko otrdelost. Prav v tem pa je bila moč prenove, ki je po zapisih ob predstavitvi projekta ustvarila okvir, v katerem lahko Hiša Najstarejše trte še naprej opravlja svoje poslanstvo svetovnega ambasadorja vinske trte, obenem pa obiskovalcu ponudi sodoben, odprt in doživljajsko premišljen prostor.

[[image_2_article_87556]]

Eden najbolj prepoznavnih poudarkov prenove je velika skupna miza, osrednji element prostora, ki lebdi nad mozaikom in povezuje različne ambiente v nedeljivo celoto. Gre za potezo, ki je vsebinsko zelo zgovorna, saj prav skozi ta element prenova nakaže, da želi biti ta hiša prostor srečevanja, deljenja, pogovora, okušanja in skupnosti, kar je za objekt, ki nosi tako močno vinsko in kulturno simboliko, pravzaprav skoraj nujno.

Pozornost arhitekturne stroke ujeli že lani

Da gre za projekt, ki je prepričal tudi širšo arhitekturno javnost, je postalo jasno že lani, ko je prenova Hiše Najstarejše trte na festivalu Odprte hiše Slovenije prejela nagrado OHS Award 2025 v kategoriji javnih, družbenih in poslovnih projektov. Nagrada, podeljena maja lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, je bila strokovno priznanje avtorjem prenove, investitorjem in vsem sodelujočim, hkrati pa je prinesla tudi jasen signal, da je Maribor dobil prostor, ki zna svojo dediščinsko izjemnost prevesti v sodoben arhitekturni jezik brez izgube vsebinske teže.

Letošnji festival Odprte hiše Slovenije, ki poteka pod naslovom Vsa merila arhitekture, odpira vprašanja o tem, komu je arhitektura namenjena, koga nagovarja, v kakšnih merilih deluje in kako lahko s svojo pravo mero prispeva k bolj odprti, vključujoči in odgovorni družbi, zato ni nepomembno, kateri projekti so izbrani v festivalski program. Med več kot stotimi projekti po Sloveniji, ki jih lahko obiskovalci med 17. in 19. aprilom brezplačno obiščejo v spremstvu strokovnjakov, tako svoje mesto znova dobiva tudi Hiša Najstarejše trte, kar je za Maribor pomembno že samo po sebi, še bolj pa zato, ker gre za prostor, ki ga domačini pogosto dojemamo kot samoumevnega, čeprav v resnici nosi izjemen simbolni kapital mesta.

[[image_3_article_87556]]

Ta vikend več možnosti za oglede

Maribor bo sicer tudi letos v okviru festivala prisoten z več projekti, med drugim z vodenim ogledom gradbišča Centra Rotovž, Langerjeve vile in Umetnostne galerije Maribor, odpira pa se tudi obnovljena oranžerija dvorca Dornava, vendar ima Hiša Najstarejše trte znotraj tega nabora kot lanskoletna nagrajenka posebno mesto. Ne le zato, ker je neposredno povezana z enim najbolj prepoznavnih simbolov mesta, temveč tudi zato, ker je s prenovo pokazala, da je mogoče prostore, ki jih močno zaznamujeta zgodovina in dediščina, obravnavati na način, ki ni ne podrejen preteklosti ne odrezan od sedanjosti.

[[image_4_article_87556]]

V okviru letošnjega festivala sta v Hiši Najstarejše trte organizirana dva vodena ogleda, in sicer v nedeljo, 19. aprila 2026, ob 14. in 15. uri, udeležba pa je brezplačna, vendar je prijava obvezna. Za obiskovalce bo to priložnost, da si prostor ogledajo nekoliko drugače in se poglobijo v vse arhitekturne detajle, ki skrivajo svojevrstne zgodbe.