Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor izstopa v številnih pogledih, navduši pa že digitalni sprehod po utrinkih mnogoterih aktivnosti, za katere se zdi, da se na šoli dogajajo skorajda ves čas. Ena zadnjih aktivnosti, ki jih je pripravila Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, je doživela odmevno navdušenje, zato smo, da bi izvedeli več, govorili z mentorico projekta PODVIG, v okviru katerega je podjetniška “izzivalnica” potekala – profesorico Bronjo Jarc.
V marcu je na vaši šoli v okviru projekta Podvig potekala podjetniška »izzivalnica« – za kaj gre?
Projekt PODVIG, katerega cilj je bil spodbujanje podjetnosti v gimnazijah, se je v lanskem letu zaključil. V okviru tega projekta smo razvili idejo “izzivalnica za dijake”, ki spodbuja k razvijanju kompetenc, ki jih pričakuje evropski trg delovne sile, kot npr.: delo v timu, reševanje problemov, verbalna komunikacija, prodaja in navduševanje drugih, poznavanje in uporaba aplikacij in računalniških programov, …
Kako je izzivalnica potekala, kdo vse je sodeloval in kaj vse se je dogajalo?
Dejstvo je, da življenje ponuja veliko priložnosti in izzivov. Naša naloga je, da jih znamo prepoznati in uresničiti. Tim učiteljev in dijakov je oblikoval številne izzive, npr.:
- Preživi en dan brez mobilnega telefona in računalnika oz. mobilnih naprav in podaj lastne ugotovitve. Poveži se z odgovorno osebo v Centru Šteker in opravi intervju o zasvojenosti.
- Obišči dve second hand trgovini, opravi pogovor z vodjo na temo trajnostnega razvoja ter podaj primerjave in ugotovitve.
- V svojem razredu organiziraj dan izmenjave rabljenih oblačil, ki naj vključuje promocijo na socialnih omrežjih. Objavi vsaj en video posnetek iz te prireditve.
Tandem, par letošnjih dijakov 2. letnika EKONOMSKE GIMNAZIJE, si je izbral izziv, ki ga je najbolj zanimal oz. navduševal. Pri reševanju izziva so si lahko poiskali mentorja v profesorskih vrstah ali med dijaki mentorji/tutorji. Sledilo je samostojno delo v popoldanskem času, ko je bilo potrebno izziv skrbno načrtovati in ga tudi kvalitetno opraviti. Svoj izziv so dijaki spremljali s sodobno tehnologijo. Na socialnih omrežjih lahko najdete kar nekaj zanimivih objav, ki so jih naredili ob opravljanju izziva. Po mnenju dijakov je sledil najtežji del – kratka predstavitev, v kateri so bili še posebej pozorni na:
- pridobljene izkušnje, znanja in kompetence ob izvedenem izzivu,
- vloge in pomen sodelujočih,
- pregled nastalih stroškov in pokritje le-teh,
- to, ali je rešen izziv predstavljal prispevek k izboljšanju družbe,
- trajnostni razvoj ob reševanju izziva.
Kot gre razbrati, je predstavitve dijakov ocenjevala posebna komisija. Kdo je sestavljal komisijo in kaj je komisija ocenjevala?
Menim, da je v izobraževanju vse preveč tekmovanj in premalo poudarka na sodelovanju. V mednarodnih projektih se partnerji iz tujine vedno čudijo, koliko različnih tekmovanj imamo v Sloveniji.
Na naši šoli dijake učimo, da je sodelovanje v poslu ključno, saj lahko ideja podjetnika predstavlja tržni potencial predvsem takrat, ko rešuje problem ciljne skupine in povezuje ljudi.
Vloga komisije je bila, da dijakom postavi kakšno vprašanje, ki še dodatno osvetli potek izziva, pohvali ali poda kritičen razmislek. Komisijo so sestavljali: ravnateljica mag. Andreja Zver Dobaj; direktor podjetja Etika, d. o. o. Miro Mihec, idejni vodja številnih projektov z družbenim in okoljskim učinkom, strokovnjak na področju socialnega podjetništva, etičnega oglaševanja; mag. Nataša Bauman, profesorica slovenščine in nemščine, ki je dijake spremljala predvsem skozi oči jezikoslovca. Ob analizi lanske izzivalnice smo na pobudo dijakov sprejeli dogovor, da bo član komisije tudi dijak. Letos je bila to Mia Bratkovič, ki je lani stala v čevljih nastopajoče. Predstavilo se je 22 izzivov.
Svoje mnenje o izzivih so podali tudi dijaki v občinstvu z barvnimi listki. Vsaka barva je imela svoj pomen.
Lahko morda povzamete nekaj izstopajočih predstavitev dijakov? Kaj vse so obsegale njihove ideje?
Delati z mladimi je privilegij, predvsem ko vidiš, da so v to nalogo vložili veliko dela, truda, poguma, samoiniciativnosti, kreativnosti, iznajdljivosti in podjetnosti. Mene najbolj očarajo iskrice v očeh zaradi ponosa nad opravljenim izzivom. Vsak se je naloge lotil na svoj način in tako je tudi v življenju. Do cilja lahko prideš po različnih poteh.
Navdušena sem bila nad številnimi spoznanji mladih o tem, da
- lahko veganstvo vpliva na trajnostni razvoj,
- vojna vedno pusti posledice na ljudeh, odnosih, vrednotah,
- ko nudimo pomoč in družbo invalidu ter osamljenim ljudem, osrečimo njih in sebe,
- lahko z izmenjavo oblačil zmanjšamo okoljski odtis,
- moramo umetno inteligenco izkoristiti kot pripomoček za lasten razvoj, …
PREBERITE ŠE: Intervju s profesorjem Borisom Krabonjo: »Posebnost naše šole je Človečnost.«
V ospredje izzivalnice je bilo postavljeno področje trajnostnega razvoja. Kaj je botrovalo tej odločitvi in v kolikšni meri šola s svojimi aktivnostmi dijake izobražuje o trajnostnem razvoju?
Pomen trajnostnega razvoja je vpet v izobraževalni program tako EKONOMSKE GIMNAZIJE kot EKONOMSKEGA TEHNIKA, ki ga izvajamo na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Mladi se te problematike še kako zavedajo, so zelo zainteresirani, da vsi deležniki stopimo skupaj in naredimo več za naš planet, ne samo na področju ekologije, ampak tudi na odpravi revščine in neenakosti v družbi, kot tudi na področju kvalitetnega izobraževanja, dobrih delovnih mest in gospodarske rasti, … Ideja o vpetosti trajnostnega razvoja v ta projekt se je ponujala sama po sebi, predstavlja nadgradnjo rednega pouka.
Kako so se na izzivalnico odzvali dijaki, kakšni so bili končni vtisi? Je šlo za enkraten dogodek ali boste podobno izzivalnico ponovili tudi kdaj v prihodnje?
Med dijaki smo izvedli analizo letošnjega projekta in po odzivih sodeč bi rekla, da bo izzivalnica postala tradicionalna. Idej za izzive je veliko, letošnja generacija je že predlagala ideje za leto 2024. Nekateri dijaki so uživali, nekateri pa tudi ne, saj so bili vrženi iz cone udobja. Če sem odkrita, smo s tem dosegli cilj, da odkrivajo nove svetove, da so samoiniciativni in prevzemajo odgovornost.
Včasih kar pozabimo, da so to generacije, ki so bile dve leti same za računalniki pri izvajanju šole na daljavo. Stopiti z znano osebo v stik, napisati elektronsko sporočilo, izpeljati pogovor, se organizirati, sprejemati kompromise, izpeljati nalogo do konca, … marsikomu predstavlja velik problem. A kje bodo to preizkusili, če ne v varnem okolju šole?
Zdi se, da se na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji vselej nekaj dogaja, precejšen poudarek je tudi na praktičnem pridobivanju izkušenj, ki jih dijaki usvajajo tudi preko tovrstnih dogodkov. Katere dogodke vaše šole bi še izpostavili?
Naša šola se od ostalih gimnazij in strokovnih šol razlikuje predvsem po vsebinah, ki so podjetniško oz. ekonomsko obarvane. Oba programa imata svoje specifike, velikokrat pa se vsebine dopolnjujejo in prepletajo. Čaka nas strokovna ekskurzija in 17. Mednarodni sejem učnih podjetij, Celje 2023, kjer bomo razstavljali z dvema učnima podjetjema , in sicer Marway, ki se ukvarja s turističnim proizvodom, v srcu katerega je Maribor s svojimi barvitimi kotički, in KUPILAN, kjer je rdeča nit poslovne ideje neverjetna rastlina lan.
Lani smo na tem srečanju zasedli prvo mesto na državnem tekmovanju in prvo mesto v mednarodni konkurenci. V mesecu marcu so tudi številna tekmovanja iz strokovnih in splošnih predmetov (računovodstvo, ekonomija, poslovna matematika in statistika, matematika, nemščina, …).
Pravkar so se poslovili dijaki iz Francije, iz otoka Reunion. Pri nas so bili en teden v okviru Erasmus plus projekta, v katerem so raziskovali trajnostne vidike prehranjevanja. Zaključuje se projekt Seed, kjer podjetja postavijo izzive, ki jih potem dijaki v mednarodnih skupinah rešujejo. Zaključili smo teden finančne pismenosti s številnimi aktivnostmi. Dijaki samostojno pripravljajo številne dogodke v okviru 4. predmeta na poklicni maturi. Vabim vas, da si na socialnih omrežjih ogledate utrinke iz teh prireditev. Zanimivo je.
Aktivno državljanstvo so vsebine, za katere so bogatejši dijaki 3. letnikov. Glas dijakov se je slišal tudi na podnebnem štrajku in zagovorih raziskovalnih nalog. Za nami je ogled podjetja Henkel. Z dijaki smo še odplesali čudovit maturantski ples, po mojem mnenju eden boljših v zadnjem desetletju. Še bi lahko naštevala.
Kako na pestro paleto dogodkov in dogajanja na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor gledate kot profesorica? Prepoznavate njihov pozitiven vpliv na vsesplošni razvoj in uspešnost dijakov?
Rada bi poudarila, da je osnova uspešnega izobraževanja izvajanje izobraževalnega programa, ki da mlademu človeku popotnico za življenje, študij in kariero. Številni dogodki, projekti, tekmovanja so dodana vrednost za posameznika in šolo. Srednješolsko izobraževanje je časovno povezano tudi z zelo pomembnim delom življenja vsakega izmed nas. V tem času se učimo socialnih stikov, oblikujemo odnos do sebe in okolice, odkrivamo različna obzorja, postajamo odgovoren člen družbe, …Nekateri od šolanja pridobijo veliko, nekateri bistveno manj, tudi zaradi tega, ker vsebine niso prilagojene osebnosti ali pa obratno. Odraščanje in izobraževanje je proces, ki traja in se vrti.
Organizacija tovrstnih dogodkov gotovo zahteva poseben angažma tudi s strani profesorjev – kako poteka usklajevanje rednega pedagoškega dela s številnimi dogodki, ki jih ponuja Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor? Ali za dogodki stojite zgolj profesorji ali kot bodoči podjetniki dogodke predlagajo in organizirajo tudi dijaki sami?
Na naši šoli si prizadevamo, da so dijaki ob usvojenem znanju in kompetencah še ambiciozni, ustvarjalni, kritično razmišljujoči, iniciativni, empatični, spoštljivi, imajo pozitivno samopodobo, čut za odgovornost. To lahko realiziramo le, če dijake vključujemo kot partnerje v različne aktivnosti. Njihova naloga je, da sodelujejo pri idejni zasnovi, načrtovanju kot organizaciji aktivnosti in izvedbi. Učimo jih, da mora podjetnik svoje aktivnosti ovrednotiti, podati kritičen razmislek tudi s poudarkom na lepšem jutri za vse.
Vloga učitelja se je v zadnjem desetletju precej spremenila. Postajamo mentorji, usmerjevalci, svetovalci, psihologi, hkrati pa ljudje s širino in strokovnim znanjem. Naš delavnik ni samo ura v razredu. Takrat, kadar to vlogo učitelj sprejme kot svoje življenjsko poslanstvo, je to način življenja, ki ga ne moremo meriti v minutah in urah. Zelo mi je všeč ideja senčenja na delovnem mestu. To si želim za vse deležnike. Lažje bi razumeli in spoštovali drug drugega.
Nam lahko zaupate, katere izstopajoče dogodke lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti?
Najpomembnejši je prav gotovo uspešen zaključek šolskega leta in opravljena matura. Pripravljamo se na tekmovanje iz poslovnih idej, ki jih predstavimo startupovcem, direktorjem, novinarjem, … Svoja učna podjetja bi radi predstavili tudi staršem. V marcu imamo okroglo mizo na temo turizma v sodelovanju z Rajzefiberjem. Dijaki bodo odšli na številne strokovne ekskurzije. V maju bo že naš tradicionalni dobrodelni koncert. Ciljamo tudi na aktivnosti v tujini: delovna praksa, senčenje na delovnem mestu, še posebej pa srečanja učnih podjetij, ki se odvijajo v prestolnicah Evrope ali pa še kje drugje. Idej ne zmanjka.
Sprejmi!
Kaj?
IZZIV.
Izpelji!
Kako?
V TIMU Z RAZMIŠLJANJEM IZVEN OKVIRJEV, VZTRAJNO, PODJETNO IN TRAJNOSTNO NARAVNANO.
Zmagaj!
Nagrada?
TVOJ PRISPEVEK K SPREMEMBI SVETA NA BOLJE.
Tako sva s Tajo sprejel, izpeljali in zmagali!
V torek, 7. 3. 2022, so bili v šolskem amfiteatru Srednje ekonomske šole in gimnazije v Mariboru predstavljeni opravljeni izzivi iz naše izzivalnice.
Na dogodku sem sodelovala s sošolko Tajo. Skupaj sva si najprej izbrali izziv, ki naju je najbolj navdušil. Najin izziv je bil, da osebi, ki je invalid, nudiva pomoč ob vsakodnevnih dejavnostih. Menim, da sva si ta izziv izbrali, saj sva obe zelo čustveni in skrbni, družabni in nama je bila ta tema zelo blizu.
Sprva sva morali izbrati oz. najti osebo, ki bi nama izvedbo izziva omogočila. Sošolka Taja se je spomnila na deklico z imenom Eva, ki živi v njeni okolici. Z Evinimi starši sva se dogovorili za termin srečanja, saj ima Eva le 12 let. Sprva nisva vedeli, kako se naj izziva lotiva, zato sva za pomoč, za nasvet prosili profesorico, ki na naši šoli poučuje slovenščino, Suzano Grobelšek. Na koncu je postala tudi mentorica najinega izziva.
S Tajo sva se zavedali pomembnosti te teme, menili sva, da se o ¨drugačnih¨ ljudeh premalo govori. Ne zavedamo se, kaj pomeni biti drugačen. Sprva nisva vedeli, kako naj do Eve pristopiva. Vesela sem, da nisva odnehali in sva se izziva lotili odločno in vztrajno ter spodbujali druga drugo in skupaj načrtovali. Pobrskali sva po spletu ter izkoristili prost dan, ki nam ga je omogočila šola, da smo se vsi lahko posvetili tej izredno zanimivi, pa tudi zahtevni nalogi.
Na spletu sva našli veliko informacij, vendar sva imeli občutek, da se kljub temu o takšnih temah ne govori dovolj pogosto. Bolj se piše, kako se govori, kako sprejemamo drugačnost kot pa je stanje v resnici.
Evo sva bolje spoznali v intervjuju z njenimi starši ter v času, ki sva ga preživeli z njo. Za naju je bila to neprecenljiva izkušnja, saj sva spoznali njen pogled na svet ter njen vsakdan. Navdušilo naju je dejstvo, da Eva kljub omejitvam ob bolezni ohranja nasmeh na svojem obrazu ter ga širi tudi med druge.
Za ljudi, ki vsaj občasno ne morejo odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti, je zaradi odziva okolice telesna ali duševna drugačnost pogosta obremenjujoča. Takšen primer drugačnosti je deklica Eva, ki ji je pri porodu zmanjkalo kisika, kar je povzročilo poškodbo na možganih, ki so ji onemogočile nadzorovano premikanje vseh štirih okončin.
Vse najine misli in čustva sva si beležili tudi v dnevniku, saj želiva vzpodbuditi in ozaveščati čim več ljudi, da drugačnost pomeni enakovrednost ter edinstvenost. Naučili sva se, da sprejeti drugačnost pomeni biti drugačen tudi sam, saj se upiraš prepričanju ljudi, ki niso sposobni preseči stereotipov ter negativnih predstav o gibalno oviranih ljudeh.
Raziskovanje gibalno oviranega otroka ima lahko številne prednosti, med katerimi so razumevanje njihovega vsakdanjega življenja, identifikacija izzivov ter spodbujanje ozaveščenosti in sprejemanja invalidnosti v družbi.
Pomanjkljivost najinega izziva je bilo dejstvo, da morda vse družine ne bi bile pripravljene sodelovati v najinem projektu.
Za pripravo izziva in predstavitve smo imeli dva meseca časa. Dan pred izvedbo dogodka na šoli sva se s Tajo še zadnjič pripravili na izvedbo. Verjetno je največji izziv za naju bilo dejstvo, da lahko govor traja le 3 minute, saj sva obe s Tajo zelo zgovorni osebi. Nekaj dni pred samim dogodkom je potekalo tudi žrebanje vrstnega reda, s Tajo sva bili na vrsti 6. Nastopilo je kar 22 parov in vsi so se odlično odrezali. Zanimivo mi je bilo, da smo se odločali za različne izzive, kar pomeni tudi, da ko lahko razmišljamo izven okvirja, si vsak izbere tisto, za kar presodi, da bo njegov najboljši prispevek k izboljšanju družbe ali trajnostnega razvoja.
Po končanem nastopu so sledili komentarji ter pohvale komisije. V komisiji je bila profesorica slovenščine, ki je bila osredotočena na slogovno pravilnost nastopa, ravnateljica, ki je merila čas ter učenka tretjega letnika.
Zame je ta izziv postal ne samo nekaj šolskega, kar sem morala opraviti, ampak veliko več. Znova ena stopnica na poti do bolj suverenega, samozavestnega govornega nastopanja. To mi bo v prihodnosti velikokrat prišlo prav, saj bom, vsaj tako mislim, v prihodnosti opravljala poklic, kjer bo to zelo pomembno. Čeprav se me je Evina zgodba neizmerno dotaknila in pustila pečat v mojem srcu ter veliko zakajev v mislih, sem obvladala svoja čustva, se vrnila k zastavljenim ciljem in jih uresničila z zastavljenim načrtom. Preživela sem dan z gibalno ovirano osebo, spoznala njena čustva, njen pogled na svet, težave, s katerimi se srečuje vsak dan in še več. In s tem, da sva s sošolko Tajo vse to predstavili na naši šoli, sva prišli do zadnjega koraka v najini nalogi in to je zmaga – pozvali sva vse sošolce, da s sprejemanjem drugačnosti priznavajo enakovrednost; da naj bodo tudi sami drugačni, da si naj podajo roko in pokažejo nasmeh ter skupaj spreminjajmo svet na bolje!
Pia Kralj
dijakinja 2. b
Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor
