Projekt PONI Podravje udeležencem skozi celostni program podjetniških usposabljanj, skozi mentorstvo in nudenje vsestranske pomoči, pomaga pri uresničevanju njihovih poslovnih idej. Udeleženci so za obdobje 4 mesecev zaposlenih pri enem izmed partnerjev projekta, in sicer pri Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor, Razvojni agenciji Slovenske Gorice, d.o.o. ali Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj. V teh 4 mesecih so zaposleni za polni delovni čas, v času zaposlitve pa razvijajo svojo podjetniško idejo. Od skupno 18 udeležencev se jih je v okviru 6. skupine 12 usposabljalo pod okriljem RRA Podravje – Maribor, 6 udeležencev pa se je usposabljalo v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča Ptuj.

Ob zaključku šeste skupine udeležencev so ti predstavili svoje podjetniške ideje.

  • URŠKA SABATI: mednarodna učiteljica hatha joge
  • NATAŠA ŠIŠERNIK: umetniško ustvarjanje
  • LUCIJA SKUTNIK: vrtnarjenje brez plastike
  • SANDRA ZAKRAJŠEK: personalizirane, ročno šivane lutke za otroke iz vojaških družin
  • ANASTAZIJA GARTNER: oddajanje sob Ranč Zlati Bober
  • NELA BIZJAK BOMBEK: kreativni spominski albumi in drugi unikatki
  • BARBARA ŠPRAH: izdelava tort po naročilu
  • POLONA RAJH: varstvo otrok
  • KATJA BARUN: izdelovalka unikatnih izdelkov za vas in vaš dom
  • BORIS ŠENVETER: izdelava lesenih izdelkov
  • NIKA KLAMPFER: interior design, notranja oprema in 3D vizualizacije
  • BRINA SMOVNIK: delavnice za starejše
  • RENE PUHAR: organizacija in management snemalnih lokacij v regiji
  • MITJA LORENČIČ: video producent, medijska produkcija
  • JERNEJ BABIJ: Everyday Superhuman

V projekt se lahko vključijo vsi, ki imajo poslovno idejo in imajo stalno ali začasno bivališče v podravski regiji, ne glede na starost ali stopnjo izobrazbe. Glavni cilj projekta je ustanovitev novih podjetij, v okviru katerih bodo udeleženci podjetniškega usposabljanja realizirali svoje podjetniške ideje. Priložnost za usposabljanje za svojo podjetniško pot bodo lahko izkoristili udeleženci še ene skupine. Poziv za vključitev v 7. skupino bo objavljen septembra.

Več informacij o projektu na: www.rra-podravje.si in www.facebook.com/PONIpodravje.

Z montessori pedagogiko lahko pripomore k upočasnitvi napredovanja demence

Brina Smovnik je študirala socialno delo, zdaj pa se ukvarja z raziskovanjem montessori pedagogike za starejše ljudi z demenco. Pravi, da je že od nekdaj imela veselje do dela s starejšimi. Danes je predstavila eno izmed možnosti kako prilagoditi dejavnosti oz. srečanje s starejšimi na tak način kot jim ustreza. Ljudje z demenco se namreč ne bodo točno spomnili poimenovanja živali, bodo pa ob fotografijah začutili veselje, ker so npr. celo življenje hranili ali pa skrbeli za ptice in tako bodo na plan privrela čustva. Te dejavnosti so prilagojene tako, da uporabljaš roke, krepiš motorične sposobnosti, si čim dlje samostojen in najpomembneje, da se ob tem dobro počutiš. To so stvari, ki jih pri osebah z demenco želi iskati. “Tukaj se sicer srečamo z enim problemom, saj ne moreš najti instant rešitve, ampak je to proces. Vsakokrat znova prilagajaš stvari individualno. Stvari so personalizirane.” Na vprašanje, zakaj se je osredotočila ravno na demenco, je odgovorila: “Zato, ker obstaja velika verjetnost, da bova tudi midve zboleli za demenco.” 

Po trinajstih letih dela, se je odločila za samostojno pot in se podala v ustvarjanje unikatnih izdelkov za ljudi in domove

Katja Barun se je dve leti nazaj odločila, da bo po trinajstih letih dela dala odpoved in se odločila za samostojno pot. “Prišlo je do situacije, ko bi se ponovno morali seliti, kar bi pomenilo, da bi svoji hčerki v odrašanju videla zelo malo časa. Po odpovedi sem si vzela malo časa za razmislek, nakar je partner lepega dne prišel domov s poslovno idejo, da bi pletla oz. izdelovala z vrvicami. Že v srednjo šolo sem se želela vpisati za modno oblikovalko, a zaradi sprejemnih izpitov nisem bila sprejeta. Držala sem se partnerjeve ideje in tako se je začelo. Vzela sem obešalnik, kupila plastično lutko, ki jo je kasneje že nadomestila prava krojaška lutka. Iz oblek, ki so sicer najbolj zahtevne v izdelovanju sem nato prešla še na malo lažje izdelke.” Izdeluje tudi obešanke za rože, mavrice za otroke (lahko jo obesijo v sobico ali pa jo imajo za dobrodošlico), torbice za punčke in mamice, da se lahko ujemajo, itd.. “Res se najde mnogo stvari. Ideje za obleke črpam iz lastne inspiracije, po naviduhu … skic še zaenkrat nimam, saj delam čisto po občutku. Partner mi pomaga pri objavah za družbene medije in pri dobavi vrvic, pomagata nama tudi hčerki. Po njunih imenih oz. začetnicah je nastalo tudi ime podjetja – J & S macrame (Julija in Sofija).” 

Razvil je metode, ki ljudem pomagajo odpraviti izgorelost in depresijo

Jernej Babij je trener borilnih veščin ter inštruktor joge in pilatesa, zdaj pa ljudi, kot pravi, vodi v naravo in v mraz. “Do te ideje sem prišel zato, ker je meni osebno zelo pomagala in jo zato želim širiti še naprej. Verjamem, da narava v povezavi z dihanjem, gibanjem, z dobrimi ljudmi zdravi, saj tam ponovno najdemo to kar smo in tako postanemo to, kar pravi tudi moj logo “Everyday Superhuman” ali “vsakodnevni superčlovek. Moja ciljna populacija so predvsem podjetniki in vodstveni delavci, ki se soočajo z izgorelostjo ali depresijo. Pomagam jim prebroditi krizo in jih ponovno postaviti na noge. Za pohode izbiram lepe, naravne destinacije, kjer že sam čutim, da je energija dobra. Vse izberem in organiziram sam.” Običajno v naravno vodi skupine od 10 – 20 ljudi, lahko tudi manjše. Trenutno je njegov največji fokus v volčjih ekspedicijah, saj tega pri nas še ni. “Prvi sem v Sloveniji, ki je na goro popeljal ljudi v kratkih hlačah. Volčja ekspedicija je štiridnevni odmik v naravo, pri čemer pazim, da je nastanitev res lepa in pomembno je, da je le-ta v naravi. Volčja ekspedicija na primer zajema vsakodnevne ledene potope v jezeru, zunanje pohode v kratkih hlačah, ogromno dihanja in joge, raznih vaj, pilatesa, … Predvsem se koncentriram na zimo, ker je mraz brezkompromisen učitelj. Sam sem ustanovil tudi EDG metodo (energetsko dihanje in gibanje), ki je zmes joge in pilatesa, borilnih veščin. Pri EDG metodi se gibaš in si v sedanjem trenutku. Tukaj gre za sedanjost, da ne blodiš po preteklosti, analiziraš prihodnosti ali predvidevaš, saj dandanes ljudje ogromno predvidevamo. Pri tej metodi je pomembno, da smo tukaj in zdaj. Imam že kar nekaj zelo pozitivnih povratnih informacij, ljudem moje delo oz. metode resnično pomagajo. Širim se tudi v tujino, na Dansko, Hrvaško in Črno goro. Zaenkrat financiram še z drugimi viri, ampak verjamem, da bo uspelo.” 

Vrtnarjenje brez plastike ni samo okolju prijazno, je tudi učinkovito in trajnostno

Lucija Skutnik se ukvarja s prodajo biorazgradljivih in okolju prijaznih lončkov, ki so hkrati tudi hranilo za rastlino. “V svetu obstaja ogromno alternativ plastičnim lončkom, kot so na primer lončki iz bambusa, kokosovih vlaken ali šote. Vbistvu jih skupaj s sadiko položiš v zemljo in tam se potem v obdobju od treh mesecev do enega leta razgradijo, odvisno od lončka. To je precej bolj trajnostni način od plastičnih lončkov. Sama sem izvedla manjšo raziskavo pri končnih kupcih in vrtnarijah ter ugotovila, da ljudje v Sloveniji sploh ne vedo, da obstajajo lončki iz naravnih materialov. Zaradi pomanjkanja znanja in ozaveščenosti niti ne morejo priti do tega. Ravno to je razlog, zakaj se je razvila ta poslovna ideja, z njo se zdaj ukvarjam približno eno leto. Tudi sama uporabljam te lončke. Kar je pomembno pri lončkih je to, da ko ti sadiko konec zime/spomladi posadiš v lonček, potem ta lonček zadrži vodo in zemljo do maja/junija oz. dokler ti sadike skupaj z lončkom ne posadiš v zemljo. Potem se imajo šele možnost razgraditi. Nekateri so s temi lončki zadovoljni tudi zato, ker v primeru, da sadiko želi napasti škodljivec, more najprej pojesti lonček. Lonček tako služi kot zaščita v tistih prvih tednih, ko se še ni razgradil. Lonček je uporaben tudi zato, ker vsakič, ko ti sadiko vzameš iz lončka in jo potem posadiš v zemljo s tem motiš samo rast, tukaj pa tega ne delaš, saj lahko rastlino v zemljo posadiš kar z lončkom. Lončki so različnih velikosti. Tudi lesen pladenj služi za vzgojo rastlin.”