Pred časom smo pisali, da bo na območju Studencev in Radvanja zraslo kar nekaj novih stanovanjskih naselij. Do konca leta 2022 bi naj na območju, ki se razpostira med Qlandio, območjem pod Pohorjem in Pekrsko gorco pa vse do vojašnice in naprej proti Ruški oziroma Korenčanovi, zraslo približno 1200 novih stanovanjskih enot. Tudi na Pobrežju se gradi novo naselje s 450 stanovanji. Toliko novih stanovanj in toliko mladih družin, ki nimajo kam. Ni prav težko dognati, kam pes taco moli. Namreč, na tem območju nimamo v Mariboru prav nobene osnovne šole, ne vrtca in ne zdravstvenega doma. No, so že, ampak že sedaj pokajo po šivih.

Občina obljublja nov vrtec na Šarhovi

V skladu z veljavno zakonodajo je odgovorna in pristojna za ustanavljanje in gradnjo šol ter vrtcev prav občina, kjer so nam zagotovili, da že izvajajo aktivnosti za zagotavljanje dodatnih prostorov v vrtcih, ne pa tudi za morebitno novo osnovno šolo na območju. Pred časom smo sicer že pisali o potrebi po novem vrtcu na območju in ugotovili, da je majhen vrtec, ki sprejme 88 otrok, potrebno vzpostaviti že na zgoščenem območju s 333 stanovanjskimi enotami.

“Na ravni Mestne občine Maribor je bila v oktobru 2018 imenovana delovna skupina, ki mora pripraviti program zagotovitve prostorskih zmogljivosti vrtcev, osnovnih šol in drugih objektov družbene infrastrukture na območju občine, in sicer za obdobje 2020-2030. Osnova za to bodo analiza stanja in tudi predvidene širitve oziroma nove poselitve na posameznih območjih,” zagotavljajo na MO Maribor.

Problematike se na občini torej zavedajo, zato proučujejo možnosti izgradnje novega samostojnega 6-oddelčnega vrtca na zemljiščih s parcelnimi številkami 2051/19, 2051/18, 2051/17 in 2049/6, vse v katastrski občini Studenci. S tem bi rešili problematiko predšolske vzgoje za širše območje Studencev. Gre za štiri kmetijska zemljišča, ki se nahajajo eno poleg drugega v bližini nastanitve za starejše občane Dom pod Gorco, in sicer v Šarhovi ulici. Na občini predvidevajo tudi gradnjo dodatnih prostorov na naslednjih lokacijah:

  • Vrtec Studenci, v enotah Pekrska (Pekrska ulica 17) in Iztokova (Žabotova ulica 19);
  • Vrtec Jožice Flander, enota Focheva (Focheva ulica 51);
  • OŠ Borci za severno mejo – možnost dograditve vrtčevske enote.

Otroci z novih naselij bi se lahko vpisali v te osnovne šole

Za vrtčevske otroke bo torej poskrbljeno, kaj pa osnovnošolske? Osnovna šola Janka Padežnika na Studencih je tako polna, da so en oddelek morali preseliti v kletne prostore, naslednje leto pa bodo kot prva osnovna šola v Mariboru omejili vpis, nam je zaupala ravnateljica, mag. Sonja Filipič. Trenutno se sicer izvaja dograditev šole, v kateri pa ne bo novih učilnic, pač pa posebni prostori, kot je knjižnica, računalniška učilnica, velika garderoba, kamor bodo oblačila in obutev odlagali učenci celotne OŠ in tako naprej.

Tudi v Radvanju se trenutno gradi več sosesk, a v okoliški OŠ Ludvika Pliberška po besedah ravnateljice Lidije Todorović prav veliko otrok več ne morejo sprejeti, saj je delo že tako zahtevno, posameznih oddelkov pa ne želijo še bolj obremeniti. Preostanejo še OŠ Leona Štuklja (Nova vas), OŠ Franceta Prešerna in OŠ Maksa Durjave na Ruški 15, v bližini katere se gradi novo naselje Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada s 65 neprofitnimi stanovanji, kar pomeni nove družine na območju.

“V skladu z zakonodajo mora javna mreža osnovnih šol zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja. Ta obveza je prenesena na lokalno skupnost, ki mora zagotoviti vpis vseh otrok v osnovno šolo, ki imajo prebivališče na njenem območju. V kolikor bi želeli starši vpisati otroka izven svoje matične šole, ga šola lahko sprejme samo, če je prostor,” pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.

Tako se utegne zgoditi, da bodo morali starši svoje otroke iz območjih novogradnje voziti v bolj oddaljene šole, kjer bodo zanje pač našli prostor.

Zasebni investitor si je premislil

Kot smo nedavno že zapisali, so zaradi velikega števila vpisanih otrok v MOM bili primorani odpreti štiri nove vrtčevske oddelke, in sicer v prostorih bližnjih osnovnih šol. Primož Pinter, direktor podjetja Primius gradnje, ki območju Studencev v bližini Qlandie končuje z gradnjo novega naselja Primius, je za naš medij že pred meseci dejal, da išče investitorja, ki bi bil zainteresiran za gradnjo novega vrtca na območju. Po enem letu truda je investitorja odvrnil nov predlog Zakon o vrtcih v pripravi, ki bi naj  – če bi ga potem dejansko sprejeli – odrekel sofinanciranje zasebnim izobraževalnim ustanovam. Z županom MOM Sašo Arsenovičem se sicer še ni srečal.

Statistika govori zase

V Mestni občini Maribor je število novorojenih otrok glede na prejšnja leta pričelo upadati po l. 1998, ko se je rodilo manj kot 1000 otrok letno. Med letom 1998 in letom 2015, sodeč po podatkih Statističnega urada RS, število novorojenih ni preseglo 1000 rojstev na dano leto (z izjemo leta 2008, ko je bilo v Mariboru rojenih 1013 otrok). Prav leta 2016 pa se je tako po 17 letih stagnacije v Mariboru rodilo 1005 otrok. To pomeni, da bodo leta 2022, ko bo zgrajenih večina novih naselij, otroci, rojeni leta 2016, stari šest let in tako nared za vstop v prvi razred osnovne šole. Gre torej za generacijo mladih družin, ki že sedaj nimajo kam, saj novogradnje v Mariboru do sedaj praktično ni bilo, najemodajalci pa jim velikokrat odrekajo možnost najema stanovanj. Ogromno slednjih bi lahko svoj novi dom tako našlo v enem izmed novih naselij na območju Studencev.

V šolskem letu 2019/2020 je v mariborske javne osnovne šole vpisanih 986 prvošolcev. Na MOM pa opozarjajo, da se skupno število otrok v mariborskih javnih šolah viša. V šolskem letu 2019/2020 je v mariborske osnovne šole vpisanih 8.668 otrok, kar je cca 1.400 otrok več, kot v šolskem letu 2011/2012, ko je bilo v zadnjih 15 letih najnižje število otrok. Iz OŠ izstopajo manj številčne generacije, vstopa pa več otrok.

“Porast števila otrok je približno enak v vseh šolskih okoliših oz. šolah. Zmogljivosti mariborskih osnovnih šol zadostujejo številu vpisanih učencev po posameznih šolskih okoliših,” še zatrjujejo. Sedaj morda res, pa v prihodnje?

V prostorskem načrtu niso razvidne posredne posledice tako zgoščene gradnje

Da je naše vprašanje in skrb za pomanjkanje navedenih infrastruktur na mestu, je potrdila tudi Marinka Konečnik Kunst, direktorica podjetja ZUM d.o.o. iz Maribora. Pojasnila je, da mora biti vsak prostorski akt od 1. 6. 2018 naprej dodatno opremljen s tako imenovanim elaboratom ekonomike.

“Gre za obvezno gradivo, ki ga mora imeti vsak, tudi najmanjši prostorski akt. V njem mora biti zapisano, kako določen prostorski akt vpliva na gospodarsko in družbeno infrastrukturo.” Ta dokument obstaja prav zato, ker OPPN ne predvideva vseh posrednih posledic gradnje na določenih območjih. “Namen je, da se svetnikom pove, kakšne obveze sprejemajo s kakim prostorskim aktom,” še nadaljuje. V našem primeru to torej pomeni, da je potrebno predvideti vse posledice, ki jih tako zgoščena gradnja prinese mestu. “Zadeve je treba zagrabit že pri prostorskem načrtovanju, torej preventivno. Da se potem ne zgodi prav to, na kar opozarjate,” je dejala Konečnik Kunstova.