Nedavno so mestni svetniki s strani Službe za delovanje mestnega sveta dobili posredovano tožbo, ki jo bo obravnavalo upravno sodišče, v njej pa mariborski župan Saša Arsenovič toži mestni svet, torej mestne svetnike, zaradi sprejetega sklep o prevzemu upravljanja Javnega holdinga Maribor (JHMB).

Predmetni sklep je večina svetnikov sprejela na 11. redni seji v mesecu decembru 2023. S tem so izglasovali, da župan Saša Arsenovič nima več ustanoviteljske pravice v Javnega holdinga Maribor, ampak bi to prevzeli mestni svetniki. V določenih primerih tako v imenu ustanoviteljice, torej občine, ne bi odločal več župan, ampak mestni svet. Takrat je Arsenovič izrazil svoje stališče:

»Gre za odločitev, ki ni skladna z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine, ki nikjer ne podeljujeta mestnemu svetu izvajanja nalog skupščine. Občine zastopajo župani. S predlaganim odlokom prenašate na mestni svet pristojnost, ki je z veljavno zakonodajo podeljena županu.«

Od prejema tožbe ima mestni svet 8 dni časa, da odgovori na zahtevo za izdajo začasne odredbe ter v 30 dneh na tožbo.

Kako na tožbo odgovarja pravo?

Kaj pa na nastalo situacijo pravijo strokovnjaki? Dr. Nejc Brezovar, docent upravnega prava in prava javne uprave, zaposlen na Univerzi v Ljubljani, tako pokomentira županovo tožbo:

»V opisani situaciji ne smemo vzeti v ozir samo Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), temveč tudi nekatere druge zakone npr. Zakon o javnih financah (ZJF) in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK).«

Dr. Brezovar tako poudari: »Na podlagi veljavnih predpisov o ustanavljanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina (npr. javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in javnih agencij), odloča občinski svet, saj gre za najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.«

[[image_1_article_62887]]

Doc. dr. Nejc Brezovar; foto: Klub diplomantov Slovenije

Ob tem izpostavi nekaj izjemno pomembnega: »V osebah javnega prava (npr. javno podjetje ali v tem primeru javni holding), ki jih je občina ustanovila za izvrševanje javnih služb, velja za župana celo prepoved opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja zaradi preprečevanja koncentracije različnih funkcij v eni in isti osebi. To še posebej velja za opisano situacijo, kjer je ustanovitelj holdinga samo ena občina.«

»V osebah javnega prava (npr. javno podjetje ali v tem primeru javni holding), ki jih je občina ustanovila za izvrševanje javnih služb, velja za župana celo prepoved opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja zaradi preprečevanja koncentracije različnih funkcij v eni in isti osebi.«

»Drugačna situacija pa bi nastopila ko oziroma če, nek župan deluje v skupnem organu npr. javnega holdinga, kadar dvoje ali več občin zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Namen tega organa (sveta ustanoviteljev/sveta koncedentov) je namreč v zagotavljanju ustanoviteljskih pravic občine, ki so določene v posameznih zakonih, in usklajevanje odločitev posameznih občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb,« še dodaja predavatelj.

Vprašanje zakonitosti izpodbijanja

Dr. Brezovar se dotakne tudi vprašanja zakonitosti samega izpodbijanja odločitve: »Poleg tega se pojavi tudi vprašanje zakonitosti samega postopka izpodbijanja odločitve MS MOM, saj je mestni svet spremenil Odlok o ustanovitvi JH Maribor d.o.o.. Odlok pa je splošni akt občine (predpis), za katerega ZLS določa, da lahko župan zadrži njegovo objavo, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če pa občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.«