V Sloveniji je že nekaj zero waste prireditev in te dokazujejo, da je strategija zmanjševanja in ustreznejšega ravnanja z odpadki na množičnih dogodkih uresničljiva. Izzivov je sicer po navedbah organizatorjev takšnih prireditev veliko, a je s vsako ponovitvijo dogodka lažje.

Predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš je na današnjem posvetu v Mariboru v okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov povedala, da ugotovitve na terenu kažejo, da je med drugim ključno sodelovanje z gostinci. V preteklih dveh mesecih so v Mariboru nadzirali izvedbo sedmih prireditev, tudi množično martinovanje na Trgu Leona Štuklja. “Pozdravljamo uvedbo pralnih kozarcev, je pa še ogromno možnosti za izboljšave,” je povedala za STA.

Pogosto postavljeni napačni zabojniki

“Opažamo, da organizatorji ne namenjajo toliko pozornosti temu, kakšni odpadki bodo na dogodku nastali. Zato so pogosto postavljeni napačni zabojniki, ki se izkažejo celo za nepotrebne, sploh če se trudimo z uporabo povratne embalaže. Zabojniki za mešane komunalne odpadke so načeloma odveč in povzročajo zgolj zmedo, saj ljudje mečejo vse vanje. Sploh na večjih prireditvah je nujno imeti ob zabojnikih ljudi, ki ozaveščajo, kako se odlaga odpadke. Marsikaj si lahko tudi izposodiš, ni treba na novo nabavljati na primer dekoracije ali scenografije,” je naštela konkretne možnosti za izboljšave. “Je pa to vsekakor tek na dolge proge,” je dodala.

“A dajmo se že enkrat znebiti plastike za enkratno uporabo na dogodkih. Opažamo pa, da so tudi biorazgradljivi materiali problem, ker včasih povzročajo več škode kot koristi. Potrebno se je dobro uskladiti s komunalnim podjetjem, kaj dejansko prevzamejo, kam je to treba odložiti, ali se to res kompostira oziroma reciklira, skratka, na tem področju je velika zmešnjava. Prav zato najbolj zagovarjamo ponovno uporabo, ker je tako konec koncev najlažje, čeprav se na začetku zdi najtežje,” je še povedala Katja Sreš.

Maraton treh src v Radencih zero waste prireditev

Naziv zero waste prejmejo prireditve, ki dosežejo 90 odstotkov ločeno zbranih odpadkov in zmanjševanje skupnih količin odpadkov. Med takšnimi je Maraton treh src v Radencih, kjer so letos ločeno zbrali 93 odstotkov odpadkov. Predsednik organizacijskega odbora Marko Pintarič je pojasnil, da so tekači zelo dobro sprejeli nove ukrepe. “Za nas je vsaj prvo leto bil to velik izziv. Nismo vedeli, v kaj se podajamo, saj še ni bilo znanih nekih dobrih praks s takšnih prireditev,” je dejal.

Najdlje trajajoča zero waste prireditev v Sloveniji je Mestna promenada v Brežicah, kjer so letos ob 10.900 naštetih obiskovalcih zabeležili 485 kilogramov odpadkov, ločeno so jih zbrali kar 97 odstotkov. Predstavnica organizatorjev Ana Ponikvar je pojasnila, da je z dobro pripravo možno vse doseči. “Če je že v startu narejena neka dobra organizacija, dobra predpriprava, je vse skupaj zelo lažje,” je dejala.

Nujna ”zelena straža”

Po njenih ocenah je nujna t.i. “zelena straža” pri zabojnikih, saj še sami včasih težko ocenijo, kam sodi določen odpadek. To sicer terja določene stroške, če tega ne opravljajo prostovoljci, a je po drugi strani z zmanjševanjem količine odpadkov in njihovim doslednejšim ločevanjem manj stroškov z odvozom odpadkov.

Mariborski (Z)mešani festival, ki ga prireja Kulturno umetniško društvo Coda, je izmerjeno količino odpadkov v letu 2018 v višini 130 kilogramov do letos znižal na dobrih 36 kilogramov, čeprav so imeli enkrat več obiskovalcev.

V Mariboru je nedavno začel obratovati tudi Vetrinjc BarCoda, ki želi po besedah Katje Sreš postati prva kavarna na svetu z evropskim Zero Waste certifikatom. Ta certifikat ima trenutno v Sloveniji le Hotel Ribno, torej na področju turističnih namestitev. “Trudimo se, da je večina pijače v povratnih steklenicah, in na podlagi tega izbiramo dobavitelje. Pivo je od soseda, tako da ni poti z dobavo. Ogromno pohištva in posode je iz ropotarnice, čaj je na rinfuzo, nimamo lončkov za kavo s sabo,” je pojasnila.

STA