Maribor ima novo, svetovno tv galerijo! In umor! Z granitno kocko!

Ne samo knjižnica. Tudi Umetnostna galerija Maribor že dolgo čaka na nove prostore. Ali vsaj prenovljene. In zdaj jih končno ima! Ne v Maksu, ne v SDK, ne v Melju, ne… No, nikjer tam, kjer se je šušljalo. Pač pa v IZUM-u. Ja, v Inštitutu informacijskih znanosti na Prešernovi. Tja je v novo galerijo, dobro, ne nujno Umetnostno, samo kdo bi še imel tako veliko in stekleno, šel kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, oblečen v majico z motivom Kazimirja Maleviča. Vau. V prostem času, na recimo temu sproščen večer. Čeprav seveda ni bil sproščen, ko pa se je vprašal: »Ne vem, kaj delam med mariborsko kulturno smetano.« Odgovor? Delal je. Ker umor!

Tretji del nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka na Televiziji Slovenija prinaša drugi veliki primer, potem ko se je v prvih dveh epizodah razreševalo Zlatovranko. Tretji in prihajajoči četrti del obdelujeta drugi roman Avgusta Demšarja z naslovom Retrospektiva (2008). Vrenko se znajde namreč na retrospektivni razstavni pokojnega slikarja Korenike. Med njegovo še kako živo in živahno žlahto in predvsem kulturno smetano, kakor ji sam reče. Mimogrede, ta del je serija za tiste, ki smo kdaj šli na otvoritev kake razstave v našem mestu, dokaj solidno zadela. Mogoče je bilo le malo presvetlo, sodobno in tako, kakor pri nas pač zaradi splošnih infrastrukturnih pogojev ponavadi ni. No, razen šampanjec. Ta je vedno. Ponavadi bolj topel. Ni pa, kakor tukaj, viljamovke. Žal.

IZUM izgleda svetovno!

Nadaljevanka, ki pridno raste in res nagrajuje vztrajnost gledalca, se zdaj počuti dovolj udobno, uvaja nove like in nov primer, da se počasi pozablja, ne pa nujno oprosti, da tudi Branko Jordan, denimo, ne govori klene mariborščine, čeprav ga boste pogosto srečali v Tomšičevem drevoredu, kjer sta se tokrat sprehajala Vrenko in njegov neprespani pomočnik Marko Breznik.

Stavba IZUM-a je dejansko zelo impozantna in prepričljiva. In to že njen starejši, sprednji del, čeprav ima inštitut tudi novejši prizidek, obenem pa renome stabilne menze in tudi naročeni superračunalnik.

Tako smo tokrat spet lahko uvideli, kaj lahko na malih zaslonih ponudi Maribor. Stavba IZUM-a je dejansko zelo impozantna in prepričljiva. In to že njen starejši, sprednji del, čeprav ima inštitut tudi novejši prizidek, obenem pa renome stabilne menze in tudi naročeni superračunalnik. Ampak kljub temu stavba skupaj z liki prepriča več kot dovolj, da je Maribor videti urbano. No, vsaj navzven. In ne le temno na Lentu, kjer je doma Vrenkova prijateljica. Ali kjer naj bi bil njen lokal (čeprav je Rooster pogosteje zaprt kot odprt).

Ko se je s slikami odhajalo v penzijo

Vrenka zares ne bomo nikdar scela spoznali, to je zdaj že jasno. Njegova premlevanja, njegovo mnenje. O prijateljici, o sodelavcih. Nič od tega. Tip je preveč zaprt in obenem ima ravno preveč dela. Ne toliko sicer, da ne bi v službi zdolgočaseno čital Večera. Še največ zanimanja pokaže za lastne primere, kar pač pritiče takšnih likom. Ker je tudi sam lik, še zlasti, ko se znajde med ljudmi, ki so nekoč prejemali ugledne slike uglednih slikarjev, ko se je odhajalo v penzijo. Te se, v stiku z očetom, Vrenko nekako oklepa. Je star in ni. Bi in ne bi. Je in ni.

Tip je preveč zaprt in obenem ima ravno preveč dela.

Toda to ni bistvo Primerov inšpektorja Vrenka, kar zdaj že lahko ocenimo po polovici videnega (skupaj bo šest delov). Gre za kriminalistično serijo. Liki niso globoki, temveč osumljeni. Igralci morajo iz malega narediti veliko. Enim uspeva bolje, drugim manj.

Starosti sijajni

Ni lahko, če sta v prostoru Ivanka Mežan in Milena Zupančič. Ena boljša, kakor druga. Sijajno! Ampak dokler je Vrenko koliko toliko suveren pri svojih primerih, ni bojazni. Ne za Daria Varga, ki ga upodablja, ne za serijo. Vrenko ne presoja ljudi, ki menijo, da bodo Maribor z retrospektivno razstavo uvrstili na evropski kulturni zemljevid. Presoja njihova dejanja. Le da Vrenko v bistvu ni toliko glavni lik, kolikor so primeri sami. In zato je nemara serija toliko napeta. Bodo pa sodi deli serije očitno precej boljši. Ker bodo ponujali razplet.

Vrenko ne presoja ljudi, ki menijo, da bodo Maribor z retrospektivno razstavo uvrstili na evropski kulturni zemljevid. Presoja njihova dejanja.

In tako do naslednje nedelje. Ko upamo, da se bo lik Jurija Drevenška naspal. In našel za ženo več časa tudi med tednom. Da jima ne bo treba nadoknadit. In da ne bo nadur. Ker ima šefica trenirko. Ne, Vrenko sploh ni »švoh«.