Zdaj torej končno vemo. Mariborska elita hodi ribe lovit na Pohorje oziroma v Pivolo. V nedeljo popoldan. In zraven ima profi fotografa. Takega, ki z digitalnim fotoaparatom snema še na film. In stanuje v elitni soseski, ki deluje, kakor da sploh ni v Mariboru. Ker očitno res ni. Ob Dravi vsekakor ne, kakor piše v knjigah. Bolj tam nekje za Bežigradom. Take elite (n)imamo. Čeprav zagotovo imamo kakšen lušten blok, če je pa sicer Maribor že tako lepo posnet. Drava, Melje, mostovi in zavarovalnica, kamor so preselili policijsko upravo.

Sploh pa elita govori drugače. Nemariborsko. No, razen gospod Bogataj. Edini, ki gladko upa kriminalistoma natočiti pijačo. Drago. To je bila najbolj mariborska »finta«. Ampak imamo pa umor, kakršen bi se lahko zgodil v našem mestu. Ne toliko, ker je ključ v želodcu uglednega kirurga, ki bi ga lahko pospravili zaradi nabav medicinske uprave. Ne to, bolj zato, ker si je žile porezal po dolgem in ne počez. Če si jih je sam.

Sodobno in urbano

In kakšna deluje serija Primeri inšpektorja Vrenka po prvem delu? Pa… Pritegne vsekakor, vizualno je lepo posneta. Sodobno in urbano. Dogajanje pa gre počasi, zelo, gradualno in senzibilno, mestoma statično, veliko sicer hodijo okrog, sumijo marsikoga, več pa pokažejo z mimiko kot z besedami. Seriji bo pač treba dati priložnost, ker serija upa, da bodo nagrajeni tisti, ki bodo z njo vztrajali. Prvi del je pritegnil, ni pa ravno zgrabil. Še najmanj je v ospredju prav Martin Vrenko. Pa ne, ker bi želel biti v ozadju.

Nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, posneta po knjižni predlogi prvih treh romanov mariborskega avtorja Avgusta Demšarja, je četrta zaporedna krimi serija na nacionalki v kratkem času razvijanja priljubljenega žanra. Po Ekipi Bled, Jezeru in V imenu ljudstva. In prva, posneta v Mariboru, ker se v našem mestu tudi dogajajo Demšarjevi romani.

Kar pa ne pomeni, da je tudi mariborska serija. Povsem zagotovo ne, kar nas je, Mariborčane, najbrž izrazito, če ne kar najbolj zanimalo. Bralce, ki jih je Demšar ne le pridobival, ampak tudi ohranjal s svojimi knjigami, je pa zlasti zanimalo, ali bo ohranjen duh njegovih knjig.

Kar pa ne pomeni, da je tudi mariborska serija. Povsem zagotovo ne, kar nas je, Mariborčane, najbrž izrazito, če ne kar najbolj zanimalo. Bralce, ki jih je Demšar ne le pridobival, ampak tudi ohranjal s svojimi knjigami, je pa zlasti zanimalo, ali bo ohranjen duh njegovih knjig. Sodeč po odzivih, se duh ni povsem prevelil. Morda se je izgubil nekje na poti med snemalnimi lokacijami. Neizogibna primerjava z Jezerom namreč nakaže, da se je tam že v knjigah selilo na relaciji Bled – Ljubljana. Tukaj pa se na kreativni avtocesti kaj tudi izgubi. Najbolj dialekt. Pa morda bolj prepričljivi liki, vsaj zaenkrat, a ne gre soditi še vsega po prvem delu.

Limone in pijača

Zato smo bili, po ugledu prvega dela Zlatovranka, mestoma zmedeni. Dobra plat je gotovo, da smo vse zelo razločno slišali, s čimer je Jezero imelo sprva precejšnje, zloglasne težave. Ker se Sebastiana Cavazza v vlogi Tarasa Birse ni dalo razumeti, še zlasti, kadar si je mrmral v brk. Kar je bilo pogosto. Dario Varga v naslovni vlogi inšpektorja Martina Vrenka ne mrmra, zaenkrat bolj presoja s pogledi.

Dobra plat je gotovo, da smo vse zelo razločno slišali, s čimer je Jezero imelo sprva precejšnje, zloglasne težave. Ker se Sebastiana Cavazza v vlogi Tarasa Birse ni dalo razumeti, še zlasti, kadar si je mrmral v brk. Kar je bilo pogosto. Dario Varga v naslovni vlogi inšpektorja Martina Vrenka ne mrmra, zaenkrat bolj presoja s pogledi.

Kako bi se, mimogrede, ujela ekranizirana junaka? Ne najbolje, ker Birsa več ne pije in ima zelo občutljiv želodec, Vrenko pa še rad kakšnega stegne, tudi pred spanjem, prav tako pa življenje očitno okisa z limonami. Poleg tega sta oba relativno introvertirana. Ampak če smo o Birsi izvedeli kmalu več, predvsem o njegovem zasebnem življenju in silni želji, da bi se vrnil, bolj pobegnil v gore, po prvem delu o Vrenku kaj prida veliko ne vemo. Ima očeta (Janez Hočevar Rifle), ki ima rad motorje, in za zdaj le natakarico (Katarino Čas), ki rada stegne kaj kratkega. Dialog zaenkrat ne steče še z nikomer. Pa nimamo občutka, da bi ga obremenjaval primer. Če bi ga, ne bi sodelavca Marka Breznika (Jurij Drevenšek) poslušal, ko razlaga, da so to sicer lepa stanovanja, ampak da si bosta z njegovo raje vzela stanovanje v Avstriji.

No, izvemo pa, da Vrenko ve kar nekaj o parfumih. Šesti čut. In stanovanjih. In o tem, da mu gre sodelavec ne toliko na živce, kolikor je med njima pač neka starostna, če ne že kar znotraj stanovska razlika. To pa je zaenkrat vse, če odštejemo, da nadrejena meni, kako vedno nekam rine. In da, podobno kot Birsa in sorodni junaki, pač ne verjame temu, kar je vidno na prvi pogled.

Skupaj šest delov

Serija, ki bo imela skupaj šest delov, bo razkrinkala tri morilce, kar v povprečju pomeni, da bo Vrenko imel dve epizodi na morilca. Dobra stvar prvega dela je, da je potencialnih morilcev kar nekaj in da serija skuša slediti razlogom priljubljenosti Demšarjevih romanov. Ampak vsaj sodeč po odzivih in ob gledanju lepih kadrov Maribora se je porodilo vprašanje, ali je res bila prava izbira, da so se ustvarjalci raje odločili za nevtralno izgovarjavo, ki pa zares nevtralna ne more biti.

Ampak še dobro, da to ni serija o iskanju morilcev slovenskega jezika in dialektov. Ravno nasprotno. Konec prvega dela je gladko in mamljivo povabil k ogledu naprej.

Mariborske

  • Najboljša replika? V kakšnih odnosih ste s sosedo? Dobrososedskih.
  • V Mariboru skoraj nihče ne reče »klinični center«.
  • Tudi jazz lokal pa kakšen (še) imamo v Mariboru. No, ali pa smo imeli.