Letošnje leto je še posebnega pomena za Maribor. 2023 obeležujemo namreč več kot eno visoko obletnico. Kot smo že poročali obeležuje Stari most svojo 110 obletnico otvoritve. Leta 1913 so se prvi Mariborčani lahko sprehodili po mostu, ki vse od takrat povezuje levi in desni breg Drave. Po sami otvoritvi je to pomembno prometnico v Mariboru zaznamovala vojna, številne prenove in obrnitve. Več si lahko lahko preberete na tej povezavi.
Tudi Titov most obeležuje letos svojo okroglo obletnico, in sicer 60 let. Zgrajen je bil po načrtih Borisa Pipana in sodelavcev med leti 1961-63. Konstrukcijska novost je bil sistem proste konzolne gradnje s prednapenjanjem, zaradi česar je bil most uvrščen v register kulturne dediščine Slovenije. Po velikosti in razponu je spadal med največje tovrstne mostove v takratni Jugoslaviji. V most so vgradili 9.152 kubičnih metrov betona, 225 ton žice in 464 ton betonskega železa. Graditi so ga začeli jeseni 1961, glavna dela so bila končana konec leta 1963.
Nedaleč od mosta pa stoji znamenita Velika kavarna, ki bo letos praznovala jubilej svoje otvoritve. Od takrat, ko je sprejela prve goste, mineva 110 let. Večnamensko poslovno in stanovanjsko stavbo, ki sta jo naročnika, brata Jožef in dr. Rudolf Franz v čast svoji materi poimenovala Theresienhof (Terezijin dvor), so namreč slavnostno otvorili septembra leta 1913. Tudi za stenami tega razkošnega objekta se skrivajo posebne zgodbe in spomini.
Okrogle obletnice obeležujejo tudi nekatere kulturne ustanove
Starejši od obeh mostov pa je Pokrajinski muzej Maribor, letos obeležuje namreč svojo 120 obletnico. Danes v muzeju 16 zaposlenih skrbi za okoli 120.000 muzealij, razporejenih v 18 zbirk. Muzej ima 13 stalnih razstav in vrsto občasnih ter virtualnih razstav. Delujejo na treh lokacijah, na leto ustvarijo okoli 300 dogodkov in sprejmejo okoli 170.000 obiskovalcev. Visoki obletnico delovanja muzeja, bodo obeležil s številnimi dogodki in prireditvami skozi celo leto, ki bo zagotovo poslastica za vsakega ljubitelja zgodovine. Poleg tega znotraj pokrajinskega muzeja obeležuje jubilej tudi projekt Mesec mode, ki bo letos praznoval svojih 10 let.
120 let obeležuje tudi Univerzitetna knjižnica Maribor. Kot je zapisano na spletni strani knjižnice, se je 18. marca devetnajst izobražencev iz Maribora odločilo za ustanovitev Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. 28. marca je v Narodnem domu v Mariboru potekal občni zbor društva, dva meseca kasneje je odbor društva na prvi seji za knjižničarja in arhivarja imenoval Avguština Stegenška. S tem je bila ustanovljena Knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Decembra je dobila prostor v deškem semenišču, ki ga danes poznamo kot Mladinsko ulico 12.
Nekoliko manj let šteje Pokrajinski arhiv Maribor, ki izvira iz tradicije zbiranja gradiva, ki ga je začelo zgodovinsko društvo leta 1903. Tako letos praznujejo okroglo 90. obletnico. Leta 1933 je bil ustanovljen Banovinski arhiv v Mariboru, ki je nekako formalno začel z zbiranjem gradiva. Od takrat obstaja kot institucija. Tu v Mariboru so gradivo zbirali arhivarji oziroma arhivisti. Zbiralo in čuvalo se je do današnjih dni.
Tudi na najstarejšo hidroelektrarno na Dravi ne smemo pozabiti
Enako kot Velika kavarna ima letos tudi hidroelektrarna (HE) Fala svojih 110 let. Ta je med drugim najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu Drave. Njena gradnja se je začela že leta 1913, dokončali so jo pet let kasneje, ko so pognali prvih pet turbin. Dve novi turbini so dodali 1925 (agregat 6), in 1932 (agregat 7).
40 let mlajša pa je Jeklotehna Maribor. Letos mineva torej 70 let od njene ustanovitve. Kot je zapisano na spletni strani Pokrajinskega arhiva Maribor, gre za eno največjih trgovskih podjetij v Mariboru, ki je v svojih najuspešnejših časih zaposlovala skoraj 2.000 ljudi. Kljut temu, da se je podjetje po 50 letih delovanja znašlo v stečaju, je v Mariboru pustilo neizbrisljive sledi, tako v srcih ljudi kot v videzu mesta.